Verjetno se sprašujete zakaj maneken? Toliko kolikor sem ga danes »prefotografirala« ga verjetno nisem v zadnjih mesecih skupaj Haha….

Pač najin mladenič je danes star že celega pol leta. Čas kar hitro beži in temu primerno je bilo potrebno »dogodek« tudi obelodaniti….ne vem, če ste opazili, ampak za vse tiste »ta lene«, ki se jim bloga ne ljubi brati, imava pod zavihkom Blog tudi podzavihek »Pregled posameznega obdobja«, kjer poskusiva ne kratko po nekem časovnem obdobju (denimo življenje z »malino« po štirih mesecih) strniti svoje občutke, izkušnje, doživetja.

Zakaj to počneva in si dajeva toliko dela z nekim pisanjem, razlaganjem se verjetno sprašujete?

Verjeli ali ne, resnično si želiva ljudem čim bolj približati najino izkušnjo z vzgojo pasjega mladiča pasme belgijski ovčar, ki sodi, vsaj glede na slišano med bolj zahtevne pasme. Ne glede nato, ali imate isto pasmo kot midva, ali kakšno drugo, oziroma imate mešanca, sva mnenja, da je moč vse najine izkušnje uporabiti pri vsakem psu.

Najbolj pomembno je, da ste pri vzgoji konsistentni, vztrajni, sploh pa potrpežljivi. Resno…sploh zadnja lastnost je pri vzgoji psa, vsaj kar se mene tiče (ko znam hitro »znoret«) res noro pomembna. Pes ni kriv, če nečesa ne zna ali je morda kaj uničil. Vedno ste edina oseba, ki je kriva za njegov »neuspeh« izključno vi sami. Žal.

Skratka…okej, malce sem spet zalutala iz glavne tematike ….torej vrnimo se nazaj k starosti najinega terminatorja. Kljub temu, da nisem privrženec raznih pasjih praznovanj, kot to dandanes postaja vedno bolj aktualno, sem mu vseeno želela podzavestno narediti dan bolj zanimiv in zabaven kot običajno. Vzela sem si več časa za igro, trening, plus zvečer sva si privoščila res čudovit sprehod do letališča, kjer sem v soju sončnega zahoda naredila nekaj (vsaj za moj omejen fotografski talent) dobrih fotk .

Ampak najbolje je sledilo ob prihodu domov. Kot že rečeno smo se prejšnji teden odločili, da bomo Conorja postopoma začeli hraniti s surovo hrano. In glej ga zlomka pred dnevi sem v trgovini Spar naletela na akcijsko ceno slovenske znamke Good4dogs, kjer je bila vsa njihova surova zmrznjena hrana znižana za 20 %. Mimogrede akcija traja do 13.9.2020, tako, da če koga zanima, naj si gre narediti zalogo .

Valda sem kupila kar nekaj paketov govedine in danes zvečer je Conor prišel na svoj račun, saj je v svojo skledo dobil svoj prvi BARW obrok (kratica BARF pomeni – Biologically Appropriate Raw Food oz. biološko primerna surova hrana ali pa Bones and Raw Food oz. kosti in surova hrana). Zmazal ga je praktično v sekundi, še preden bi verjetno rekel »keks« . Pač….to so pa psi…žal niso neki hudi gurmani in uživači v hrani .

Verjetno se sprašujete, če ga bom sedaj skoz hranila s tem. Za zdaj še ne. S Primožem sva se zmenila, da bo vsak drug dan, verjetno zvečer dobil eno njihovo ploščico BARF, ki tehta nekje 125 g. Zadeva ni ravno poceni, saj stane paket (1 kg) okoli 5 €. Če bi ga želela hraniti izključno s tem bi mogel dobiti nekje 5 – 10 % svoje idealne teže (25 kg), …torej nekje 1,25 kg – 2,5 kg… kar pa je kar precej, sploh pa zelo drago .

The post Maneken Conor je dopolnil 6 mesecev ❤🐾 appeared first on Conor's Adventure.

Ne nisva pozabila, sva pa zanalašč čakala, da bo mladenič dopolnil šest mesecev, saj naj bi takrat že vstopili v končno pričakovano puberteto in bi verjetno imela marsikaj pestrega za povedat .

Žal vas morava razočarat. Življenje z belgijcem oz. z »malino« je tudi po štirih mesecih še vedno izredno enostavno, na trenutke skoraj pozabim, da ga imava.

Uničevanje stvari

Kaj se tiče uničevanja stvari, ker vem, da ima marsikdo probleme, da mu pes uniči skorajda ves inventar, no midva na srečo zaenkrat ne sodiva v to kategorijo. Naj na tem mestu omenim, meni skoraj absurden primer in sicer sem pred kratkim na enem izmed najinih najljubših IG profilov zasledila, da je lastniku njegov belgijec do dopolnjenega drugega leta naredil škode za nekje 3000 €, med drugim je ostal skoraj brez vseh parov čevljev .

Skratka eni imajo očitno res »srečo« s karakterjem psa , Conor je kaj se tiče uničevanja čevljev, trenutno predelal zgolj moje Crocse, pa še to na način, da so še vedno uporabni .

Drugače pa ostalih omembe vrednih stvari ni uničil… okej, na morju je zaradi najine lahkomiselnosti pogrizel plastično hladilno blazino in trakove nahrbtnika, ampak tako je, če psa pustiš samega s stvarmi, ki jih pač rad »gloda«.

Verjetno se morda kdo sprašuje kako je to mogoče? Preprosto. Enostavno paziš, da v bližini psa ni nič »za uničit možnega«, po drugi strani pa vsak njegov poskus grizenja, hitro ustaviš z glasnim »NE«, ali »FUJ«. Če je nama uspelo, verjetno lahko komu drugemu tudi .

Menjava zob

Mlečni zobje so mu izpadli vsaj glede na prebrano in slišano dokaj hitro. In sicer med četrtim ter petim mesecem je zamenjal praktično vse zobe. V tem času tudi nisva opazila, da bi ne vem koliko več grizel. Res je, da so ga začele zanimati bolj trde igrače v obliki vrvi, ki jih je precej zgrizel, ampak, da bi se količina njegovega grizenja ali celo uničevanja povečala, pa se ni zgodilo .

Stopnja aktivnosti oz. morebitna hiperaktivnost

To pa je ena izmed stvari, ki me morda pri Conorju kar malce moti, saj nekako skoraj »pogrešam« več hiperaktivnosti oz. kanček več norosti, če se lahko tako izrazim. Trenutno bi rekla, da je Conor za klasičnega psa, klasično pasmo, super aktiven, definitivno pa ni to »klasična hiperaktivna malina«.

To je tudi ena izmed lastnosti, ki jo denimo opazim zgolj jaz, ki s psom preživim največ časa in se tudi ogromno poglabljam v različna pasja čtiva, med tem, ko se Primožu zdi njegova »normalnost« čisto ok. Da se razumemo, si ne želim, divjega, izredno hiperaktivnega psa, ampak morda kanček »živosti« sploh med treningi, pa bi nam res prišla prav.

Čeprav morda velja omeniti, da dokler je Conor še mladič in raste, ga na trenutke izredno nazaj držimo in ga ne spodbujamo k brezglavemu divjanju, skokih, norenju itd. Razlog? Sklepi in kosti še rastejo ter se razvijajo. Prav tako sva na trenutke izredno stroga, kar je morda tudi posledica, da je pes pač bolj umirjen.

Šolanje, poslušnost

Za svojih šest mesecev je po mojem mnenju pes super poslušen. Načeloma z odpoklicem nimamo nobenih težav, pride praktično vedno, če seveda ni motenj v obliki drugih psov. No v tem primeru pa smo nekje na 50-50, če se pošteno zaderem pride, ampak ne vedno .

V zadnjih mesecih smo uspešno končali tudi malo šolo in čakamo na začetek šolanja mantrailinga. V planu je, da začnemo nekje januarja z obiskovanjem tečaja za izpit A, ki ga gremo lahko opravljati šele z 12imi meseci, ampak do takrat še je daleč.

Drugače pa pes v tem času na blizu in daleč obvlada osnove poslušnosti, kot so »sedi«, »platz«, »up«, »poleg«, »čakaj« »stoj«, »glas«, »vmes«, »noga« (kontra od poleg, torej desna noga). Obvlada tudi triki, kot so »spin«, »okoli« (npr. okoli drevesa), »zgrabi«, »spusti« in »hop«. Morda sem še kaj pozabila, ampak verjetno je v grobem to vse….no okej, zna tudi preval, pa priklon, ampak iskreno, se ne poglabljamo v učenje trikcev. Oba s Primožem si želiva, da bi pes v »nulo« obvladal poslušnost

Kaj se tiče hoje na popuščenem povodcu, pa se je skozi njegovo odraščanje izkazalo za precej trd oreh, saj Conor, ko je v urbanem okolju noro rad vohlja. To je tudi razlog, zakaj smo se odločili za obiskovanje mantrailinga. Denimo v času obiskovanja male šole, je bilo vohljanje na trenutke tako izrazito, da ni bilo možno s psom praktično ničesar delati, saj je bil njegov fokus popolnoma drugje. Odkar smo začeli nekje 1-2x tedensko načrtno hoditi v mesto zgolj zaradi treninga hoje na popuščenem povodcu, se je tudi njegovo izrazito vohljanje in posledično vlečenje umirilo.

Morebitne težave, nevšečnosti

Morda se bo slišali smešno, ali čudno, ampak s Conorjem zaenkrat resnično ni nobenih težav. Ja ok…se dogaja, da denimo čudežno, čez noč pozabi kakšen ukaz (kot denimo v zadnjih dneh je pozabil, kaj pomeni »prinesi žogico«), ampak to spada k vzgoji psa. Vzgoja je ponavljanje, ponavljanje, ponavljanje….pač…psi, kot pravi Primož so oportunisti in bodo vedno iskali bližnjice, na nas pa je ali jim bomo le-te dopustili .

Kot težavo bi morda izpostavila najino občasno pomanjkanje časa zanj, saj se mi zdi, da kakšen dan psu ne posvetiva dovolj pozornosti in aktivnosti. Tukaj mislim predvsem mentalno aktivnost v obliki igranja, treninga s psom. Vseeno se je treba zavedati da gre za zelo aktivno pasmo, ki potrebuje ne zgolj fizično, temveč tudi psihično aktivnost.

Za lažjo predstavo naj še enkrat omenim (čeprav to najdete v marsikaterem najinem blog zapisu), midva s Primožem se s Conorjem dnevno gibava nekje uro do dve uri, torej 2x po nekje 30-40 min sprehoda (zjutraj/zvečer), čez dan pa 2x 20 min igranja + trening.

Skratka upam, da se razumemo, da vzgoja takšnega psa vseeno ni enostavna in potrebuje kar nekaj časa, vztrajnosti, sploh pa konsistentnosti

Cilji za naprej…

Žal pa tudi po štirih mesecih v vlogi pasje lastnice, še kar ne znam odgovoriti na vprašanje kakšni so najini cilji s Conorjem . Definitivno imava namen narediti tako izpit A, kot tudi BBH, kaj pa se tiče planov za naprej…pojma nimam. Morda nam bo postal mantrailing tako všeč, da bomo kar nadaljevali, morda nas celo zanese v obrambo, o čem denimo Primož več govori, kot jaz, ali pa bo Conor preprosto ostal zgolj navaden družinski pes….bomo videli .

The post Življenje z »malino« po štirih mesecih… appeared first on Conor's Adventure.