Pa smo ga končno dočakali, december, praznično vzdušje, lučke, božične pesmi, kuhano vino in najpomembnejše opravilo naslednjih 24 dni….odpiranje adventnega koledarja . Juhuhu….

Naj se pohvalim, da pri nas imamo vsak svojega, koledar mislim . S Primožem sva si svojega kupila že kakih 14 dni nazaj v Müllerju, kjer so imeli res noro izbiro. Ko pa sem prejšnji petek na Instagramu zasledila ponudbo Pasje pekarne Hov-Hov, pa nisem razmišljala dvakrat, da svojega kupim tudi najinemu kosmatincu.

In kot se za familijo spodobi, smo skupaj odprli prvo okence, Primož Milka-Oreo, jaz M&M koledar, Conorček, pa svojega pasjega. Za piko na I res prazničnemu vzdušju, smo vse skupaj še prej foto-ovekovečili…žal ni šlo narediti selfija, saj je bilo enostavno preveč faktorjev (beri Conorjeva kapa + da ni prehitro začel jesti svojega koledarja ) na katere sva morala paziti.

Jaz res upam, da tisti, ki to sedaj bere, si ne misli, da se nama je čisto po pasje odpelalo . Mogoče je res že počasi čas, da tudi midva s Primožem začneva razmišljat o naslednji stopnji poleg poroke, to je otrok….ne pa da se do psa obnašava, kot da je najin otrok. Sej je res član družine, a vendar je še vedno pes.

Vse prevečkrat ljudje pozabljamo, da so psi, mačke in ostali hišni ljubljenčki še vedno živali. In ne s tem ne mislim nič slabega, gre za to kako jih obravnavamo, sploh pa s kakšnimi navadami jih včasih posiljujemo. Govorim o počlovečenju živali.

Zadnje čase večkrat naletim na zgražanje različnih pasjeljubcev, ki izredno obsojajo druge lastnike psov, ki imajo svoje pse pozimi zunaj. Smem vprašat, kaj je tukaj spornega, če je tvoj pes (ob predpostavki, da ima zunaj primerno zavetje in zimsko dlako) raje zunaj kot noter? Torej si sam želi biti zunaj, konstantno sili ven. Mar ni ravno to mučenje, ko žival siliš v toplo, vroče stanovanje, ona pa si od vsega na svetu najbolj želi svežega, sicer pozimi res hladnega zraka?

Priznam, sama tega ne razumem. Že pri našem Conorju se na trenutke sprašujem, če mu res odgovarja bivanje v hiši. Ne vem, če so si dotični, ki omenjene »mučitelje živali« tako obsojajo, že kdaj pobliže ogledali zimsko dlako, kakšnega dolgodlakega psa. Sama sem si prejšnji teden po kopanju Conorja, vzela čas in sem psa pošteno skrtačila ter nasploh dobro pregledala vse kotičke njegove kože oz. vsaj poskusila sem. Pes ima namreč tako gosto dlako, da skorajda ne moreš priti, do  kože . In potem naj mene skrbi, da ga zebe .

Se mi zdi, da bi se moralo precej ljudi pri oskrbi svojega psa vprašati, kaj je v prvi vrsti dobro zanj – ne kaj oni mislijo, da je dobro zanj, temveč kaj je po pasje dobo zanj. Torej za njegovo zdravje, počutje in nasploh celoten razvoj.

The post Juhuhuuu končno december in z njim adventni koledar 🎄 appeared first on Conor's Adventure.