Mate morda kaj lesa za znosit? Sploh kakšne tanke dolge deske? Imam rešitev za vas . Ponujamo poceni najem psa, ki je priden, zanesljiv, delaven, ne potrebuje malice, zgolj vodo in pest briketov .

Šalo na stran…skratka Conor in les. Romantična zgodba, ki se verjetno ne bo nikoli zaključila . Ne, da je nor zgolj na lesene palice, ampak očitno na ves les.

Danes je Primož imel dopust, ker sta mogla z očetom dokončati prekrivanje strehe garaže. Po koncu dela jima je ostalo nekaj lesa (tankih lesenih palic), ki ga je bilo treba znositi na bližnji travnik. Kdo je bil glavni, si lahko mislite . Conor kdo pa drug. Ko sem prizor opazovala od daleč, sem imela občutek, da je pes našel smisel svojega življenja . S kakšnim veseljem in zanosom je pomagal nositi palice….adijo . Prav simpatično ga je bilo opazovati .

»Te majhne palice niso nič zanj. Mogla bi ga zadnjič videt, ko je bila Barbara tukaj, kako nama je pomagal pri nošenju večjih desk.«, je pripomnil Primož. Ko je videl moj vprašujoč pogled, češ, če je malo nor, da mladiča »obremenjuje« z nošenjem takšne teže, je hitro dodal »…no, ampak bilo jih je zgolj par, pa še to sem večino teže nosil jaz, zato ne skrbi«.

Ne glede nato, da Conor na pogled skoraj več ne spominja na mladiča, visok je namreč okoli 59 cm ter ima nekje 23,5 kg (mimogrede odrasli samci belgijca naj bi bili visoki nekje 66 cm in imeli tam do 40 kg), ne smemo pozabiti, da je star komaj pol leta. Morda ga na trenutke resnično pretirano »pazim«, pa vendar…verjetno mu moja previdnost v starejših letih ne bo škodila, ali ?

Bolje to, kot pa tisto o čemer sem pisala oz. se zgražala včeraj. Ampak ne boste verjeli, da je precej takšnih ljudi, ki svoje mladiče obravnavajo kot fizično odrasle pse . Enega takšnega imamo denimo v sosednji vasi.

Pes Tibi, čudovit primerek delovne linije nemškega ovčarja. Priznam redko vidiš tako lepega nemškega ovčarja, ker je žal večina tistih »skrivljenih« primerkov, kjer je pač kinologija z »lepotno linijo« naredila svoje . Zdaj komu je všeč, da pes že kot mladič komaj hodi…ostaja odprto vprašanje, ampak ok, nisem strokovnjak in se na to ne spoznam.

Skratka Tibi, kot rečeno, na pogled prelep dolgodlak mladič delovne linije nemškega ovčarja, star okoli dobrih 7 mesecev. Zadnjič mi je njegov lastnik (med tem, ko sta se mladiča igrala na sosednjem travniku) veselo razlagal na kašne sprehode hodijo s psom. »Pa ja…dvakrat na dan gremo do vaše vasi, pa do letališča, pa potem nazaj….nekje dobro uro traja vse skupaj, zdaj odvisno ali mu še žogico mečemo zraven..«.

Ga gledam in mu poskusim nežno, da ne bi razumel, da mu nekaj pametujem razložiti, če ni to morda, (glede nato, da gre za nemškega ovčarja, ki imajo že v osnovi težave s kolki), malce preveč. »Ma nee…nam se ne zdi.«, mi odgovori.

Okej si mislim…sej morda, pa sem jaz res malce čudna in pretiravam z vsem skupaj.

Navsezadnje je pa pes njegov in ne moj. Morda se komu zdi, da se preveč vtikujem in pametujem okoli “fizičnega šparanja mladičev”, pa vendar…sem človek, ki mu za druga bitja ni vseeno. Če bom s svojo mislijo, pripombo komu morda pomagala, koristila…super, je namen dosežen .

The post Conorjeva večna romanca z lesom❤ appeared first on Conor's Adventure.