Odkar je Primož zaradi izredno resne situacije s Corona-virusom doma, nama gredo očitno po glavi same bedarije .

Danes sva si denimo med prvimi v Sloveniji, če ne celo na svetu pričaralo božično vzdušje…Verjetno se zdaj vsi po vrsti, ki to berete zgražate, češ, če se nama je res docela odpelalo ….

Ne ni se nama…morda se malce hecam, ampak, če bi vi videli današnji prizor, ko smo se ob šestih popoldne – žal je takrat že tema, kot v riti – odpravljali na sprehod s Conorjem, bi verjetno pomisli, da psu manjkajo samo še kraguljčki in jelenčkovi rogovi .

Pred časom sem od Primožove mame Katje v dar dobila dvoje lučk, ki se lahko zataknejo za npr. pas od hlač, ali pa denimo za pasjo ovratnico . Le-te imajo dvojno funkcijo, da svetijo belo ali rdeče, navadno ali utripajoče.

»Čuj kaj če dama tote lučke Conorju na ovratnico, da se ga bo v temi lažje videlo?«, sem predlagala dragemu, preden smo šli na običajen večerni sprehod. »Dobra ideja, daj, da mu jih namontiram«, mi je odgovoril.

»Tak.. bo v redu?«, me je vprašal v smehu. Na sredi hodnika je stal Conor s črno ovratnico in dvema rdečima utripajočima lučkama. Jaz sem misla umret od smeha . V glavi so se mi začele vrteti vse možne božične pesmi od »Rudolph, The Rednosed Reindeer«; pa do »Jingle Bells« itd.

No pa smo šli…seveda ne z rdečimi utripajočimi lučmi, ampak zgolj z eno rdečo, ki sva mu jo dala na hrbtno stran ovratnice. Verjemite zadeva se je izkazala za izredno praktično, saj sva v vsakem trenutku vedela, kje se pes nahaja.

Kot verjetno že veste hodimo na sprehod običajno brez povodca. Pa ne, ker ga ne uporabljamo (bog ne daj, vedno ga imamo s seboj), ali ker smo eni izmed tistih neodgovornih lastnikov, ki psa nimajo nikoli na povodcu. Živimo v takšni naravi, kjer si lahko to privoščimo, plus kjer je možno na daleč videt, ko se kdo približuje.

Kaj pa divjad, me bo kdo zdaj vprašal? Ja vem. Conor jo je sicer že videl na daleč in je tudi v sekundi odreagiral na moj odpoklic. Tudi sam odpoklic imamo z njim dokaj dobro natreniranega. Pač…iskreno, glede nato, da so okoli hiše hektarji travnikov in širokih pobočij, res ne vidim smisla, zakaj ne bi imela psa spuščenega . Ga pa čisto vedno zapnemo na povodec, ko se približa kakšen pes oziroma, ko gremo na sprehod do bližnje vasi.

Skratka…nazaj k lučkam, če koga zanima zgleda celotna zadeva takole (glej fotografijo), lahko se zapne zadaj na ovratnico, plus polni se preko USBja, kar je super, saj ne rabiš skrbeti za baterije . Če koga zanima, naj mi piše pa se pozanimam kje se da zadevo kupit .

The post Conor aka jelenček Rudolf 🎅🏼 appeared first on Conor's Adventure.