Upam, da ste imeli lep vikend, najin je bil kot je to zadnje čase že skoraj klasika, delaven. Občasno me to še zmoti, ampak glede nato, da imava počasi že poln kufer razvijanja, raziskovanja, testiranja enega in drugega izdelka ter občasnega stopicanja na mestu, verjemite prav z veseljem oddelam cel vikend, če to pomeni, da bo dan, ko bova začela prodajat kaj bližje .

Iskreno, če se obrnem dva, tri mesece nazaj, ko sem prvič naznanila kaj počneva in, da razvijava svoj brand ter posledično različne pasje izdelke, si iskreno res nebi mislila, da zna vse skupaj tako traaaajaaat in taarajaaaat. Sploh pa nebi takrat nekaj napovedovala v tri dni in »obljubljala« kdaj bomo šli »live«. Sej ne, da sem vmes do danes že enih trikrat, če ne štirikrat pojedla besedo .

In, ker me to zadnje čase vedno bolj teži, sploh pa me je na nek način »strah«, da naju boste imeli za neresna, se vam želim opravičiti. Prav bedno mi je, ker kot vidite nama ni uspelo začet s prodajo ne konec januarja in tudi konec februarja ne bomo nič bližje. Pred dobrim tednom sem celo nekaj sanjala o prvem marcu, danes bom pa raje tiho. Iskreno, pojma nimam kdaj nama bo uspelo . Boste pa vsekakor prvi, ki boste izvedeli veselo novico…..

V čem je sploh najin problem?

Nočem iskat izgovora, ampak kaj se mene tiče je bil januar iz vidika produktivnosti, daleč najslabši mesec odkar pišem blog. Če nas berete redno veste, da je bilo moje zdravstveno stanje zaradi težav s ščitnico na trenutke res mizerno in temu primerna je bila moja produktivnost. Šele od četrtka sem resnično prišla k sebi in spet funkcioniran na 100ih procentih. Ravno zaradi tega sva določen material, beri všivne tkane etikete in gurtne za ovratnice/povodce prepozno naročila.

In zgodilo se je slednje….

Ves omenjen material bo prišel šele konec februarja, potem je treba še vse skupaj proizvesti (beri zašiti), vmes se bodo stvari pofotografile, aja pa fotke je še treba obdelat, ki tudi traja bojda nekaj dni. No…potem, pride na vrsto najin dragi Jernej, ki mora postaviti spletno trgovino z omenjenimi fotkami, pa zagotovo sem pozabila še vsaj 100 malenkosti .

Ko to pišem in razmišljam o najini situaciji sem prišla do zaključka, da je najin »problem« v dokaj veliki perfekciji. Prej mi je Primož omenil, češ zakaj kompliciram z izbiro škatle, kjer bodo poslani izdelki, češ, bova dala navadno kartonsko in je to to…. »Si ti malo nor«, sem mu zabrusila…, »jaz želim, da najine stranke že pri škatli dobijo občutek posebnosti, da so posebne, da jih ceniva«, sem ga po hitrem postopku utišala. No in tako traja postopek izbire škatle namesto en dan, par dni .

Sva pa bila danes spet pri najinem dobavitelju, kjer smo skupaj predebatirali rezultate testiranja ter se dogovorili za časovnico za naslednjih nekaj tednov. Če nebi imela še ovratnic in povodcev, bi s kompletom za šolanje psa (govora je o torbici za pasje priboljške, torbici za vodo in posebnem pasu) lahko šla že kmalu ven, saj skorajda ni nobenih popravkov.

Nas pa še prej čaka končna izbira barve omenjenega kompleta in tukaj bova vas prosila za glasovanje. V naslednjih dneh bo najin dobavitelj naredil končne verzije v različnih barvah, vas pa bova prosila za izbiro dveh vam najljubših Takrat boste tudi prvič bolj jasno videli kaj točno bova prodajala….in marsikaj bo dosti bolj jasno…upam vsaj .

The post Ko »poješ« besedo, se moraš znat tudi opravičit appeared first on Conor's Adventure.