Včerajšnji dan smo prvič prešpricali. Pa sej ne, da se mi ne bi ljubilo pisati, ampak preprosto se ni zgodilo nič kaj omembe vrednega, da bi vam kradla vaš dragoceni čas in vam o laganih dopustniških dneh nakladala na dolgo in široko …aja točno, no razen tega, da sva se odločila podaljšati, ker nama je tukajšnji dopust res fantastičen. Tako ostajamo namesto do nedelje, verjetno do torka, če ne bo prišlo kaj vmes (npr. kakšna karantena zaradi korone).

Je pa bil današnji dan zato toliko bolj zanimiv. Okej, če odštejemo zdolgočaseno čakanje na veter, ki res ni bilo prijetno. Danes bi namreč morala po dveh res uspešnih dneh učenja kajtanja končno dodati še tisti zadnji sklop, učenje z desko. Ampak žal mi je veter, ki ga ni bilo, prekrižal načrte. Okej več sreče v soboto, jutri je napoved še »hujša« oz. mirnejša….

Sem pa se zato toliko več časa ukvarjala s Conorjem. Če se nisva igrala, sva se cartala, ali pa trenirala v senci bara. Eden izmed omenjenih treningov, kjer sva ponavljala osnovne vaje kot so »sedi«, »platz«, »up«, »polek«, »glas« in »čakaj« je naredil izjemen vtis tudi na bližnjo družino, ki naju je ves čas opazovala. Ko sem povedala, koliko je pes star, gospa ni mogla verjeti (češ ker je že tako zdresiran) in naju je začela spraševati 101 vprašanje o pasji vzgoji, treningih itd. Moram reči, da je bil prav prijeten občutek, ko sem lahko tudi jaz (iskreno rečeno sem v pasjem svetu še vedno popoln začetnik) nekomu pomagala z različnimi nasveti o vzgoji .

Ampak žal niso vsi pasjeljubci tako odprte glave. Med tem ko je Conor zaspal pod mizo, sva se s Primožem par miz naprej zaklepetala z najinimi kajtarskimi kolegi. V enem trenutku pogledam proti Conorju in vidim kako ga carta en moški. V sekundi sem bila pri njem in mu sprva v angleščini rekla »please don’t touch my dog«, nakar mi dve ženski zraven njega odgovorita v slovenščini, češ sej je on prišel do niju. To, da so si prisvojili del naše klopce kjer smo bili nastanjeni pustimo, bolj me je zmotilo »pametovanje«, ki je sledilo.

Črnolaska meni »Ne pustite božanja? Zakaj pa to?? Jaz imam doma 7 psov, pa to prvič slišim«, v sekundi sem se počutila pred njo »češ ženska ima doma 7 psov, mater ziher je izkušena«, izredno majhno, zato sem preprosto krenila v »napad«.

»Ne pustimo božanja zato, ker je še mlad in ga želimo naučiti kdo je gospodar, prav tako, pa ne želimo, da sili do drugih ljudi.«, sem ji odgovorila z nasršenim glasom.

Ženska se valda ni dala »že, samo sej pes takoj ve kdo je gospodar in jaz to res prvič slišim, da se to ne dela, moji psi nikoli ne silijo v druge ljudi«.

Priznam počasi mi je zmanjkovalo potrpljenja in sem ubrala drugo pot »Veste meni na kraj pameti ne pade, da bi šlatala drugega otroka, ne vidim razloga, da bi se kdo potem dotikal mojega psa, sploh pa, kaj če ugrizne!?«, sem ji odgovorila in na obrazu mi je jasno pisalo, da mi je stopla na žulj.

Ni še bilo konec, »Že samo, če pes ugrizne ste pa tako vedno vi kriva, ne glede nato, kje ga imate, pa če je to v naročju.«

Jo pogledam, kot da bi padla iz lune in ji zabrusim nazaj »Veste kaj, če je moj pes na vrvici privezna in vi brez mojega dovoljenja stegujte svoje roke proti njemu in vas ugrizne, pa res nisem ne jaz, še manj pa moj pes kriv, ampak ste kar vi sama« in se obrnem ter Conorja odvlečem vstran. Ko sem prišla do Primoža, bi verjetno še slep opazil, da se mi je iz ušes kadilo, z očmi pa bi takrat zagotovo koga ubila, če bi lahko.

No…tako se Pia odzove, ko ji stopiš na žulj, jo potisneš v kot in se počuti majhna in neizkušena proti »velikemu« nasprotniku, oz. tako je moja glava dojela celotno dogajanje oz. sceno. Sej vem, da so bili moji odzivi zagotovo preostri, ampak v trenutku, ko sem slišala, da ima ženska doma kao 7 psov, je na plan prišlo češ »jaz pa sem neizkušena« in nisem bila sposobna z mirnim, jasnim tonom razložit zame sicer jasna dejstva. Kot sem že večkrat omenila, lahko jaz preberem vse pasje knjige tega sveta, ampak sej veste, praksa je vseeno praksa…in proti temu kdaj biti pameten, hja…je pa hudič.

V izogib Conorjevi živčnosti pri večerji v restavraciji in nasploh, da ga ne vlačiva povsod s seboj, plus, da imava tudi midva malce mira, sva danes zvečer odkrila, oz. moj super Primož je odkril res fenomenalno pasjo aplikacijo…«PetCam«. Deluje preprosto, naložiš jo na računalnik in na telefon ter preko kamere spremljaš kaj počne tvoj ljubljenček.

V praksi je izgledalo vse skupaj takole, med tem, ko sva si s kolegi privoščila ribjo večerjo s kozarčkom vina, je mali spal (glede na videno preko telefona) v apartmaju kot ubit.

The post Pametovanje drugih pasjeljubcev in odkritje »PetCam« aplikacije appeared first on Conor's Adventure.