Prazniki se še niti niso prav dobro začeli, nas pa utrujenost že precej daje. Danes zvečer sva se s Primožem lotila zavijanja daril in Conor je valda bil prvi pomočnik. No…do trenutka, ko ga je nenadoma zmanjkalo. Bogi revež ima res naporno življenje….sej, če si takšen SuperStar, kot je on, ki nima niti malo zasebnosti, ker smotana lastnika vsak njegov gib delita z zunanjim svetom…potem ga morda še nekako razumem …

Odkar sva s Primožem dobrega pol leta nazaj vstopila v pasji svet in postala »polnopravna« člana, se je ogromno stvari spremenilo. Ja…Pia, to že vemo, sej ne, da si v zadnjega pol leta to že vsaj 100x omenila. No tokrat ne bom pisala (spet) o izkušnji kako je imeti psa….ampak o tem, koliko lepih trenutkov je omenjeno »članstvo« prineslo.

Poleg dejstva, da živiš z bitjem, ki bi zate dalo verjetno življenje, je izredno pozitivna stvar, tudi spoznavanje novih poznanstev. Ker smo punce (vsaj zdi se mi) precej bolj odprte, ko gre za sklepanje novih poznanstev, se tako tedensko, če ne že skoraj dnevno zgodi, da spoznam kakšno novo pasjeljubko. V teh corona časih je verjemite to prav nora izkušnja.

Res pa je, da nama verjetno blog in zadnje mesece tudi grajenje pasje blagovne znamke Conor’s Adventure precej pripomore k širjenju socialne mreže ljudi. In ravno blogu oz. spletni strani Conor’s Adventure se lahko zahvalim, da je Conor danes dobil svojo prvo božično darilo.

Jerneja iz podjetja naNetu sem spoznala pred meseci, ko sva s Primožem iskala nekoga, ki bi nama najino prvo »malce zafurano« spletno stran popravil in obnovil. Med mnogimi prejetimi ponudbami se nama je zdela Jernejeva (takrat še nisem vedela, da ga poleg spletnih strani zanimajo tudi psi ) najboljša. Res je, da ni bil med najcenejšimi, ampak, ko sva se pogovarjala sem takoj dobila občutek, da je tipu najina vizija popolnoma jasna.

No kasneje, ko smo se srečali sem ugotovila zakaj v primerjavi z drugimi ponudniki precej drugače »tiktaka«, ker ni zgolj programer oz. razvijalec spletnih strani (ne mi zamerit, ampak sej ne vem kako se tem sploh reče…morda ITjevec), temveč je tudi uporabnik oz. imetnik svoje pasje spletne trgovine Taffy in Lilly. Ampak to ni navadna spletna trgovina, gre za prodajo pasje veganske prehrane. Psi in vegani??

Jap…nekako tako sem jaz tudi prvič pogledala, ko nama je na kavi pred meseci razlagal kaj vse prodajajo. Bojda postaja veganska hrana tudi v pasji prehrani vedno večji hit. Ajde tukaj zdaj ne bom pametna, ker sama vseeno nekako menim, da potrebuje pes za razvoj živalske beljakovine in Conor je s peleti več kot zadovoljen. Tako, da nič bat s Conorjem bomo tudi v prihodnje ostali na Naturavetalu . Ampak…to ne pomeni, da pri njih (Taffy in Lilly) ne moreš najt kakšnih dobrih priboljškov za grizenje.

S SOOPA dentalnimi palčkami sem se srečala že pred meseci, ko sem po priporočilu pasje znanke Jasne na pasji.net kupila Yakers sirovo palčko. Takrat sem za hec naročila tudi SOOPA palčke, ki so me navdušile zaradi prijetnega vonja, pa še Conor jih je imel zelo rad. No…kakšen mesec nazaj sva se z Jernejem pogovarjala okrog njihove spletne strani in trgovine (v roku dobrega meseca dni bova tudi midva dobila spletno trgovino)…ter po naključju odkrila, da poleg pasje veganske prehrane ponujajo tudi ogromno različnih SOOPA izdelkov, ki pa jih do danes (ne vem zakaj) še nisem uspela naročiti.

Si pa je očitno božiček Jernej dobro zapomnil, kaj ima Conor rad in tako je najin kosmatinec danes dobil svoj prvi božični paket. Ne me vprašat zakaj nismo z odpiranje počakali do Božiča…ampak ko sem videla, da se v paketu skriva SOOPA Christmas Edition, sem bila pozornosti izjemno vesela. No Conor pa še bolj, saj je dentalne palčke zmazal preden bi rekel keks .

The post Praznična utrujenost in prvi obisk božička appeared first on Conor's Adventure.

Pa smo ga končno dočakali, december, praznično vzdušje, lučke, božične pesmi, kuhano vino in najpomembnejše opravilo naslednjih 24 dni….odpiranje adventnega koledarja . Juhuhu….

Naj se pohvalim, da pri nas imamo vsak svojega, koledar mislim . S Primožem sva si svojega kupila že kakih 14 dni nazaj v Müllerju, kjer so imeli res noro izbiro. Ko pa sem prejšnji petek na Instagramu zasledila ponudbo Pasje pekarne Hov-Hov, pa nisem razmišljala dvakrat, da svojega kupim tudi najinemu kosmatincu.

In kot se za familijo spodobi, smo skupaj odprli prvo okence, Primož Milka-Oreo, jaz M&M koledar, Conorček, pa svojega pasjega. Za piko na I res prazničnemu vzdušju, smo vse skupaj še prej foto-ovekovečili…žal ni šlo narediti selfija, saj je bilo enostavno preveč faktorjev (beri Conorjeva kapa + da ni prehitro začel jesti svojega koledarja ) na katere sva morala paziti.

Jaz res upam, da tisti, ki to sedaj bere, si ne misli, da se nama je čisto po pasje odpelalo . Mogoče je res že počasi čas, da tudi midva s Primožem začneva razmišljat o naslednji stopnji poleg poroke, to je otrok….ne pa da se do psa obnašava, kot da je najin otrok. Sej je res član družine, a vendar je še vedno pes.

Vse prevečkrat ljudje pozabljamo, da so psi, mačke in ostali hišni ljubljenčki še vedno živali. In ne s tem ne mislim nič slabega, gre za to kako jih obravnavamo, sploh pa s kakšnimi navadami jih včasih posiljujemo. Govorim o počlovečenju živali.

Zadnje čase večkrat naletim na zgražanje različnih pasjeljubcev, ki izredno obsojajo druge lastnike psov, ki imajo svoje pse pozimi zunaj. Smem vprašat, kaj je tukaj spornega, če je tvoj pes (ob predpostavki, da ima zunaj primerno zavetje in zimsko dlako) raje zunaj kot noter? Torej si sam želi biti zunaj, konstantno sili ven. Mar ni ravno to mučenje, ko žival siliš v toplo, vroče stanovanje, ona pa si od vsega na svetu najbolj želi svežega, sicer pozimi res hladnega zraka?

Priznam, sama tega ne razumem. Že pri našem Conorju se na trenutke sprašujem, če mu res odgovarja bivanje v hiši. Ne vem, če so si dotični, ki omenjene »mučitelje živali« tako obsojajo, že kdaj pobliže ogledali zimsko dlako, kakšnega dolgodlakega psa. Sama sem si prejšnji teden po kopanju Conorja, vzela čas in sem psa pošteno skrtačila ter nasploh dobro pregledala vse kotičke njegove kože oz. vsaj poskusila sem. Pes ima namreč tako gosto dlako, da skorajda ne moreš priti, do  kože . In potem naj mene skrbi, da ga zebe .

Se mi zdi, da bi se moralo precej ljudi pri oskrbi svojega psa vprašati, kaj je v prvi vrsti dobro zanj – ne kaj oni mislijo, da je dobro zanj, temveč kaj je po pasje dobo zanj. Torej za njegovo zdravje, počutje in nasploh celoten razvoj.

The post Juhuhuuu končno december in z njim adventni koledar 🎄 appeared first on Conor's Adventure.