Evo nas, pa smo nazaj . Spet nas boste lahko skorajda dnevno brali in spet boste na tekočem kaj se dogaja v familiji Sila-Vrezner.

Torej….najprej da vam iz srca zaželim srečno, zdravo, uspešno, sploh pa čim bolj mirno leto 2021. Verjetno letos skoraj ni človeka, ki si ne bi želel, da bi se ponovno vrnili v stare tirnice, kjer se ne bi počutil kot kakšen kriminalec, ko greš na obisk k prijateljici ali na drugi konec Slovenije k staršem .

Upam, da ste lepo preživeli božične in novoletne praznike. Midva sva jih večji del preživela v mojem domačem Mariboru. Da…po treh mesecih sem končno videla starše in stare starše.

Prvi del praznikov nama je družbo delal tudi Conor. V Maribor smo šli že v sredo 23.decembra in tam ostali do ponedeljka. Kljub temu, da Conor pri mojih starših ni bil že od septembra, mu privajanje na »novo-staro« okolje ni povzročalo nekih težav. Kot največji problem se je morda izkazal »hoch-glanz« parket po celi hiši oz. copateki, ki jih je moral cel čas svojega bivanja nositi. Moji starši imajo v hiši talno gretje in lahko si mislite, da mu bombažni copatki v kombinaciji s talnim gretjem res niso odgovarjali.

Verjetno je bil ravno to razlog, da večji del najinega bivanja pri starših ni želel biti z nami v dnevni sobi….temveč je raje »kraljeval« na najinem balkonu oz. v sobi.

Božični prazniki so bili dokaj prijetni, če odštejemo dejstvo, da ni bilo klasičnih ogledov lučk in pitja kuhančka. Če nas redno spremljate na Facebooku ste verjetno opazili, da sva edin sončen dan v Mariboru (soboto, 26.12) izkoristila za dolg sprehod po Mariboru in trening poslušnosti v Mariborskem parku. Se mi zdi, da se je aktivnost Conorja v zadnjih tednih precej dvignila, kar se posledično vidi, da je pes med treningom bolj motiviran in aktiven.

So pa bili »corona-prazniki«, če jih lahko tako poimenujem dobri za eno stvar. In sicer ne pomnim kdaj bi nazadnje toliko ur preigrala družabne igre. Z mojim bratom sva praktično cele dneve (ko se nisva ukvarjala s Conorjem) igrala igro Risk. Gre za res dobro strateško igro, ki pa žal traja ohoho ur. Prvo igro smo igrali od 9ih zvečer do 4ih zjutraj…no drugo, smo igrali nato 2 dni . Če med Corono nimate kaj za delat in vas je doma več (v dvoje je igra brezvezna), potem vam svetujem, da si jo nujno nabavite .

Ponedeljek, 28.12 ni bil samo dan, ko sva se po slabem tednu vrnila (za par dni) nazaj na Primorsko, ampak je bil tudi dan, ko naju je Conor verjetno za nekaj ur zasovražil v dno duše. Na poti sva se ustavila v pasji trgovini Vomar, kjer sva po napotkih najine pasje inštruktorice Brine nabavila lesen aport, dve igrači (najlonski aport) in zatezno jekleno ovratnico za trening. Dodatno sva nabavila še nagobčnik in, da prav ste ugotovili….slednji je bil razlog za Conorjevo muljenje naslednjih nekaj ur. Če ste nagobčnik že kdaj kupovali, potem veste, da ga mora pes sprva probati, zaradi številke. No in tukaj se je začelo….češ, kako si drzneva, da mu dajeva takšno »mučilno napravo« na njegov gobček . In ne hecam se….pes se zna vrhunsko muliti, ignorira te in se obrača stran…no do trenutka, ko mu daš priboljšek, potem pa si »najjači« .

Dnevi do Silvestra so minili s svetlobno hitrostjo. Večinoma sva se ukvarjala s finalizacijo »beta« izdelkov, ki so šli te dni do naših testirancev. Če se nisva ukvarjala s firmo, pa sva večino časa preživela na podstrešju, kjer bova v naslednjih tednih švicala in vztrajno kurila pridobljene praznične kilograme . Veste kako pravijo, če ne moreš v fitnes, pa pride fitnes k tebi domov. Ideja o lastnem »mini fitnesu« je po dveh letih končno zaživela in dobila stvarno obliko. Sedaj bo treba samo še najti čas in ga začeti obiskovati .

Za Silvestrovo sva se vnovič »prelevila« v prekrškarja in odšla za dva dni (od 31.12 do 2.1.) na Štajersko k mojim, tokrat brez Conorja. Kljub temu, da so bile petarde in rakete prepovedane, nisva hotela reskirat pasjih živcev, če bi se v ulici mojih staršev našel kak idiot, ki bi veselo pokal okoli hiše. Na poti proti Mariboru sva naredila še en večji ovinek in odšla iskat končne »beta« Conor’s Adventure izdelke. Ko sva jih zagledala na mizi dobavitelja….moram rečt, da naju je bil en sam velik Vau.

Če nas spremljate na Facebooku potem veste, da sedaj več ni skrivnost kaj imava namen v prihodnosti prodajat. Razvila sva cel komplet za šolanje psa, ki zajema pasjo torbico za priboljške, torbico za plastenko za vodo, poseben pas kamor lahko obe torbici namontiraš in zraven še zapneš povodec ter shraniš igračo za psa. Dodatno sva razvila še povodec in ovratnico za psa. Ravno slednja naj ostane za zdaj še skrivnost, saj vsebuje izredno poseben patent za zapiranje. Ampak boste vse izvedeli še pravi čas .

Naj vam za zdaj zgolj zaupam, da tudi prvi dve testiranki, ko sta v soboto prejeli cel svoj komplet, še nista videli takšnega patenta za zapiranje Drugače pa so bili prvi odzivi najinih testirancev (k dvema še grema v ponedeljek) pozitivni. Sedaj jih bomo pustili kakšen teden pri miru, češ naj se nad najinimi izdelki izživljajo kolikor želijo in potem sporočim rezultat .

Takole v grobem sem opisala zadnjih naših 14 dni odsotnosti….aja še to…verjetno ni treba posebej omenjat, da ko sva se v soboto 2.1.2021 po dveh dneh vrnila domov, da je Conorja skoraj kap od veselja. Še sreča, da mu ni od sile rep odpadel .

The post Pa smo nazaj…spočiti in polni elana appeared first on Conor's Adventure.

Prazniki se še niti niso prav dobro začeli, nas pa utrujenost že precej daje. Danes zvečer sva se s Primožem lotila zavijanja daril in Conor je valda bil prvi pomočnik. No…do trenutka, ko ga je nenadoma zmanjkalo. Bogi revež ima res naporno življenje….sej, če si takšen SuperStar, kot je on, ki nima niti malo zasebnosti, ker smotana lastnika vsak njegov gib delita z zunanjim svetom…potem ga morda še nekako razumem …

Odkar sva s Primožem dobrega pol leta nazaj vstopila v pasji svet in postala »polnopravna« člana, se je ogromno stvari spremenilo. Ja…Pia, to že vemo, sej ne, da si v zadnjega pol leta to že vsaj 100x omenila. No tokrat ne bom pisala (spet) o izkušnji kako je imeti psa….ampak o tem, koliko lepih trenutkov je omenjeno »članstvo« prineslo.

Poleg dejstva, da živiš z bitjem, ki bi zate dalo verjetno življenje, je izredno pozitivna stvar, tudi spoznavanje novih poznanstev. Ker smo punce (vsaj zdi se mi) precej bolj odprte, ko gre za sklepanje novih poznanstev, se tako tedensko, če ne že skoraj dnevno zgodi, da spoznam kakšno novo pasjeljubko. V teh corona časih je verjemite to prav nora izkušnja.

Res pa je, da nama verjetno blog in zadnje mesece tudi grajenje pasje blagovne znamke Conor’s Adventure precej pripomore k širjenju socialne mreže ljudi. In ravno blogu oz. spletni strani Conor’s Adventure se lahko zahvalim, da je Conor danes dobil svojo prvo božično darilo.

Jerneja iz podjetja naNetu sem spoznala pred meseci, ko sva s Primožem iskala nekoga, ki bi nama najino prvo »malce zafurano« spletno stran popravil in obnovil. Med mnogimi prejetimi ponudbami se nama je zdela Jernejeva (takrat še nisem vedela, da ga poleg spletnih strani zanimajo tudi psi ) najboljša. Res je, da ni bil med najcenejšimi, ampak, ko sva se pogovarjala sem takoj dobila občutek, da je tipu najina vizija popolnoma jasna.

No kasneje, ko smo se srečali sem ugotovila zakaj v primerjavi z drugimi ponudniki precej drugače »tiktaka«, ker ni zgolj programer oz. razvijalec spletnih strani (ne mi zamerit, ampak sej ne vem kako se tem sploh reče…morda ITjevec), temveč je tudi uporabnik oz. imetnik svoje pasje spletne trgovine Taffy in Lilly. Ampak to ni navadna spletna trgovina, gre za prodajo pasje veganske prehrane. Psi in vegani??

Jap…nekako tako sem jaz tudi prvič pogledala, ko nama je na kavi pred meseci razlagal kaj vse prodajajo. Bojda postaja veganska hrana tudi v pasji prehrani vedno večji hit. Ajde tukaj zdaj ne bom pametna, ker sama vseeno nekako menim, da potrebuje pes za razvoj živalske beljakovine in Conor je s peleti več kot zadovoljen. Tako, da nič bat s Conorjem bomo tudi v prihodnje ostali na Naturavetalu . Ampak…to ne pomeni, da pri njih (Taffy in Lilly) ne moreš najt kakšnih dobrih priboljškov za grizenje.

S SOOPA dentalnimi palčkami sem se srečala že pred meseci, ko sem po priporočilu pasje znanke Jasne na pasji.net kupila Yakers sirovo palčko. Takrat sem za hec naročila tudi SOOPA palčke, ki so me navdušile zaradi prijetnega vonja, pa še Conor jih je imel zelo rad. No…kakšen mesec nazaj sva se z Jernejem pogovarjala okrog njihove spletne strani in trgovine (v roku dobrega meseca dni bova tudi midva dobila spletno trgovino)…ter po naključju odkrila, da poleg pasje veganske prehrane ponujajo tudi ogromno različnih SOOPA izdelkov, ki pa jih do danes (ne vem zakaj) še nisem uspela naročiti.

Si pa je očitno božiček Jernej dobro zapomnil, kaj ima Conor rad in tako je najin kosmatinec danes dobil svoj prvi božični paket. Ne me vprašat zakaj nismo z odpiranje počakali do Božiča…ampak ko sem videla, da se v paketu skriva SOOPA Christmas Edition, sem bila pozornosti izjemno vesela. No Conor pa še bolj, saj je dentalne palčke zmazal preden bi rekel keks .

The post Praznična utrujenost in prvi obisk božička appeared first on Conor's Adventure.