Po včerajšnjem razmišljanju in filozofiranju ter morda bi kdo rekel »delanja iz muhe slona«…o gibanju najine »maline«, sem se odločila, da določene zadeve spremenim. Nekatere Conorjeve aktivnosti bom poskusila narediti še bolj zanimive in atraktivne, plus vključila bom več igranja..….

Sprehodi so načeloma okej, saj predstavljajo mešanico sprehajanja, metanja žogice in treninga osnovnih vaj poslušnosti. Občasno na sprehodu srečava tudi sosedovega psa Hunda ali Tibija, kar je za Conorja še večji žur. Problem naših sprehodov je zgolj dejstvo, da običajno potekajo v naravi, kjer ni ne duha in sluha o drugih ljudeh, avtomobilih, skratka o mestnem vrvežu .

Zato sem se odločila, da bomo načrtno 2x tedensko začeli del sprehodov opravljati v mestu, kjer bomo poleg sprehajanja vadili tudi hojo na popuščenem povodcu in usedanje/čakanje pred prečkanjem ceste. Conorja želiva namreč na vsak način naučiti, da ne bo šel čez cesto. Torej, ko pride do roba ceste oz. pločnika, se ustavi oz. usede. Verjetno ni treba posebej razlagati, da gre tukaj predvsem za varnostni vidik .

Kar se tiče ostalih sprememb, ki jih mislim uvesti, pa se tičejo bolj kot ne najinih hitrih »lulat« pavz dvakrat dnevno. Načrtno si bom za slednjo pavzo vedno vzela vsaj enih 20 min in poleg tega, da psa peljem zgolj lulat in z njim naredim še par trikcov, bom več poudarka posvetila izmenjujočim se serijam igra-trening-igra-trening itd . Torej malce igranja in norenja po travniku za hišo in par minutk treninga, pa spet igra in nato spet par minut treninga itd.

Celoten načrt oz. spremembo aktivnosti sem sprobala tudi že danes v praksi in bilo je prav fino. Poleg preganjanja po travniku za hišo in igranja, sva naredila 2-3 par minutna treninga poslušnosti in bilo je super. Več o tem kaj se sedaj učiva napišem jutri

Pozno popoldne sva se odpravila na sprehod po Sežani in …pismo…moram se prav pohvalit, da gre pes na povodcu res top. Mislim top, glede na njegovo starost in dejstvo, da smo izredno malo v mestu. Tu in tam je začel vleči in izrazito vohati kakšen steber ali polulan kot, kar je glede na verjetno za psa »fantastične« vonjave razumljivo…ampak drugače pa je bil izredno miren in »skuliran«. Prečkanje ceste mu logično še ne gre od rok, torej vsakič se moram precej na glas zadret »cesta«, da mu postane jasno »aaa okej, moram se ustavit in usest« .

Zvečer je za »nagrado« za lepo obnašanje v mestu dobil še ravsanje in valjanje na preprogi. Morda se sliši res smešno in za koga morda idiotsko, ampak Conor takšne igre 1 na 1 obožuje. Za mojo varnost oz. varnost mojih rok si nadenem rokavice in mu dovolim, da me grize. Podobno igro je prakticiral že moj dedi, ko sta z babico kakih 20 let nazaj imela nemškega ovčarja Makusa. Nadel si je debel rokavice in pes je takoj vedel, da sledi igra imenovana »tačkanje«….oz. izgledala je bolj kot ravsanje . Bilo je prav luštno za videt, mojega dedija kako se s psom »bori« in valja po tleh …. No in sedaj kar nekaj let kasneje, počnem jaz isto in prenašam tradicijo »tačkanja« naprej….hihi

The post Poziranje v Sežani in tradicija »tačkanja« se nadaljuje 😊 appeared first on Conor's Adventure.