Po jutranjem »krešu« s Primožem in kasneje »pogovoru miru« (jap še vedno se mičken del naju nekako ne more sprijazniti s situacijo, da več nisva sama in zgolj, midva), sem se po res doooolgem času odpravila v fitnes v Koper. »Juhuhu končno uteži«, je del mene od veselja poskakoval. Iskreno se ne spomnim, kdaj sem nazadnje s takim užitkom in veseljem dvigovala uteži . Zahvaljujoč korona situaciji sem se dolgo upirala želji po obisku fitnesa, sedaj pa upam, da je končno dovolj varno, čeprav glede na zadnje številke je tudi to vprašljivo.

Med tem, ko sem jaz prelivala švic in metala gvihte, je tokrat Primož igral gospodinjo in pasjega trenerja hkrati. Uspelo mu je izredno dobro utrditi povelje »up« oz. če prevedem stoj, dodatno pa sta začela z učenjem lajanja na ukaz, »glas«. Primož je še vedno v kontaktu z najinim vzrediteljem in po enem izmed pogovorov, kaj vse učiti psa pri tej starosti, mu je Gabor dejal, da z njegovo psičko (sestra od Conorja) trenira povelja »sedi«, »platz«, »up/stoj«, »glas« in »čakaj«. Podobno svetujejo tudi v spletnem programu Arnolda Kivaga, ki nama je mimogrede izredno všeč in po njem Conorja tudi treniramo.

Verjetno ste se na tem mestu vprašali, zakaj pa potem hodite v malo šolo? Vaje, ki jih delamo tam so zelo dobre, Petra kot inštruktorica je res čudovita oseba z ogromno znanja, vendar, če najdeš spletni program prilagojen posebej belgijskim ovčarjem, ki po vrhu odgovarja tudi psu, ga boš verjetno vzel za svojega .

Pozno popoldne smo se odpravili v italijansko Marino Julijo, kjer sva po tihem upala na srečo z vetrom. V roku dobrega tedna se odpravljamo na izliv reke Neretve, kjer je v planu tudi kajtanje. Bojim se, da sem vso pridobljeno znanje iz lanskega Egipta verjetno že pozabila in bo potrebno »led prebijati« na novo. V izogib preveliki blamaži na Neretvi, si nekako želim vsaj približno povrniti nekaj občutkov, zato je obisk Julije idealen.

Prideva tja in ne, da ni vetra. Še sapice ni bilo. V redu pa drugič, bojda bo naslednja priložnost v torek. Conor ni bil najbolj navdušen nad situacijo, ki je sledila; sprehod po morju (bilo je tako plitvo, da plavat žal nisi mogel), vendar se je hitro vdal v usodo in je proti koncu celo začel uživati. Sledilo je obvezno tuširanje. V Italiji je za tuše katastrofalno poskrbljeno, oz. sploh ni, saj je vse proti doplačilu. Okej, če ne gre drugače bomo pač plačali, ampak sva na srečo uspela najti neko provizorično pipo, da sva stuširala Conorja. Tokrat je šlo lažje, očitno se je mladenič že nekako navadil, da voda le ne grize »Pridi, te povabim na en Aperol«, je Primož očitno prebral moje misli. S Conorjem kot je to že običajno ni bilo težav. Sprva je bil malce živčen zaradi mokre dlake, nato pa se je ulegel na sonce in »ta starima dvema« dal mir. Tudi mimoidoče je ignoriral, kar je svojevrsten napredek, saj običajno precej sili v ljudi.

The post Obisk fitnesa, učenje lajanja in neuspešen poskus kajtanja appeared first on Conor's Adventure.

Dan je minil delavno. Prvotno sva s Primožem želela obiskati Brda, saj še kar nisva našla prostora za najino poroko, ki je planirana za drugo leto. Žal se je izkazalo, da sva z delom malce v zaostanku, zato se je Primož zakopal v študiranje izdelave najine spletne strani, jaz pa sem se lotila učenja marketinga in pisanja različnih besedil. Conor se je ponovno izkazal za resnično neproblematičnega in mirnega psa, saj je v času, ko sva midva pridno delala spal in naju opazoval iz svoje kletke.

Jap prav ste prebrali iz svoje kletke….začela sva biti izredno stroga kaj se tiče ležanja na preprogi v dnevni sobi in mu slednje več ni dovoljeno. Kadar se nahajamo v kuhinji oz. v dnevni sobi in, če želi biti z nama mora biti ali v kletki, ali pa na kakšni drugi gladki (»ne-preprogasti«) površini. Na dnevni ravni se sicer odvijajo boji, kdo je bolj trmast in vztrajen, ampak sej veste pri »malinah« MORAŠ enostavno biti ti, tisti »ta bolj vztrajen«, če želiš na dolgi rok preživeti

Popoldne sva v praksi testirala spletni program Arnolda Kivaga. Načeloma se osnove niti ne razlikujejo kaj dosti od že videnega in prebranega. Morda vredno omembe, Arnold izrazito pazi, da med samim procesom učenja niti en briket ne pade na tla. S tem namreč nehote povzročiš, da začne pes ovohavati tla, posledično pa ni več fokusiran nate. Nekaj podobnega je denimo Primož doživel v torek v mali šoli, ko je bil Conor zaradi obilice briketov na tleh popolnoma zmeden in ne-fokusiran na vajo.

Na srečo se na današnji šolski uri situacija ni ponovila. Ponavljali smo že naučeno vajo sedi in dodali novo, prostor oz. v našem primeru »platz«. Glede nato, da Conor zadevo že obvlada, smo vse skupaj zgolj utrjevali.

Vrhunec dneva je sledil šele po šolski uri, ko smo se za sprostitev odpravili do bližnje reke. Doma sva Conorja pred dnevi hotela za »probo« stuširati z vrtno cevjo, pa poizkus žal ni bil uspešen, saj se je pes precej bal vode. Upala sva, da bo »mala boječka« danes le ugotovila, da spada med t.i. vodne pse in da zna plavati. Pri reki sva oba s Primožem pogumno zakorakala v vodo in v nekem trenutku se je po vztrajnem prigovarjanju tudi Conor napol zapodil v vodo. Res je izgledalo smešno. Sprva ni in ni hotel, nato pa kot, da bi ga nekaj pičilo in hop v vodo, sicer zgolj do trupa, pa vendar

Tako, pa smo obkljukali še eno novo stvar, vodo. Ali znamo tudi plavati, pa bomo preverili jutri, ko se odpravljamo na izlet na barko k mojim staršem.

The post Testiranje spletnega programa, mala šola in voda »ni fuj« appeared first on Conor's Adventure.

Prvotno planiran deloven dan smo med zajtrkom zamenjali za izlet v Novo Gorico. Glavni razlog je bil obisk športne trgovine s kite opremo.

Lani jeseni sva s Primožem obiskala Egipt, kjer sem se jaz nekako »naučila« kite-ati, on pa je svoje malce zarjavelo znanje obnovil. Da bolj ali manj pridobljenega znanja ponovno ne pozabiva, se letos julija odpravljava kite-at na izliv reke Neretve. Resnično upava, da nama do takrat uspe izkoristiti še kakšen lep vetroven dan za vajo v italijanski Marini Julija. Če ne drugega, da v praksi preizkusiva kako bo kite-anje izgledalo s Conorjem

Torej nazaj v kite trgovino; na srečo je bil vstop Conorju dovoljen. Kljub mnogim motečim dejavnikom (novi ljudje, ogromno mamljivih oblačil, beri neoprenov za grizt ) se je malecki odrezal dokaj mirno.

Tudi midva se morava na nekatere »novosti« v najinem življenju še navaditi, kot je denimo do sedaj brezskrben obisk trgovine. Nisva več sama, sedaj imava veliko skrb v podobi psa in moraš z enim očesom skoz paziti kaj počne. Ker sva oba po karakterju precej egoistična in imava rada svoj mir, kot tudi svobodo, je slednja sprememba na trenutke rahlo zoprna.

Preostane dneva je minil poletnim temperaturam primerno, torej izredno ležerno. Sama sem naredila še nekaj za firmo, med tem, ko je Primož pričel »študirati« spletni program Arnolda Kivaga, prilagojen posebej za šolanje belgijskih ovčarjev. Arnold Kivago je svetovno znan trener, vzreditelj in tudi tekmovalec v različnih pasjih disciplinah poslušnosti. Njegov spletni program nama je priporočil najin madžarski vzreditelj. Bova poročala v naslednjih dneh, kako se je pri nas odnesel v praksi

The post Izlet v Novo Gorico in obisk športne trgovine appeared first on Conor's Adventure.