Pismo spet je en teden okol odkar sem pisala blog… Odkar je zaživela trgovina Conor’s Adventure se čas vrti še enih 2x hitreje. Ampak ok. Raje se javim takrat, ko imam nekaj konkretnega za napisat, kot pa da je kr nekaj Tokrat boste imeli kaj za prebrat. Mogoče se bo kdo malo prijel za glavo, ampak sej veste, ne olepšujem. Če ne drugega me je včerajšnji trening BBH-ja prislil, da sem se malce zamislila, najprej sama nad seboj, pa da se bo treba vrnit nazaj k osnovam oz. »back to the basics« .

Izpit…že čez par tednov?!

Pred dnevi nam je trener na treningu povedal, da nas izpit za BBH čaka že 12.6. Glede na najino pripravljenost s Conorjem je to absolutno prehitro. Ne vem zakaj sem skoz mislila, da je le-ta komaj julija. Skratka, kap me je zadela…ampak sem si mislila, eh sej nekako bo že. Bova sedaj malce stisnila, pa bova natrenirala do takrat. Aha…veš kje. Mogoče bi to uspelo nekomu, ki ima izkušnje, ne pa meni zelencu, katerega prvi pes je belgijc.

Kljub temu, da sva zadnje dni doma pridno trenirala in je hoja »poleg« šla na trenutke brez priboljškov, se je danes na treningu vse podrlo. Če damo v enačbo drugo okolje, mojo živčnost, Conorjeva »jajca« al kako naj imenujem njegovo hormonsko stanje, plus absolutno premalo treninga v preteklosti….dobimo logičen rezultat. Najin poleg je izgledal, kot da sva na sprehodu, kjer pes hodi pred tabo in ne ob tebi .

Pričakovanja, jeza in “focn”

Med izvedbo vaje je v meni »vrelo«, saj moja glava ni in ni mogla razumet, da pes tega kaj zna na domačem poligonu ne pokaže tudi tukaj, pred ostalimi. Na trenutke me je imelo, da bi ga konkretno cuknila za povodec…ampak se mi je uspelo zadržat. Vse do trenutka, ko sva mogla del vaje ponovit in gospodič ni in ni hotel sodelovat. Vse ostalo je bilo bolj zanimivo, kot pa jaz. V nekem trenutku mi je »počil film« in po zraku je priletel focn. Ošvrknila sem ga po gobcu in se par sekund kasneje počutila kot drek. Pes se je nenadoma »zbudil« in ugotovil, da obstajam ter se začel noro prilizovat.

Jezo zaradi morebitnega »neznanja«, je zamenjala jeza, da me lahko spravi na tolikšne obrate. Jezna sem bila v prvi vrsti nase, da se ne obvladam. Sej ne rečem potem sva del vaje naredila bolj kot ne, kot je treba…pa vendar…slab občutek je ostal.

Po treningu sem nama privoščila dolg sprehod po okoliških poteh KD Obala in v prafaktorje analizirala današnji trening in najin odnos. Kristalno jasno mi je bilo, da je pri nama največji problem moj ego in primerjanje z drugimi, kot ogromna pričakovanja od Conorja (kljub temu, da nimamo z njim nobenih tekmovalnih ambicij ). »Navsezadnje imam belgijca in ne morem si privoščit, da bova na izpitu povprečna…halooo«…se mi je nehote rogal moj notranji jaz. Hudič je, če si po karakterju perfekcionist in s povprečjem nisi zadovoljen.

Krampanje po sebi in analiza

Neke vrste aha moment sem doživela šele danes zjutraj, ko mi je znanec, ki je ob enem tudi naša zvesta stranka poslal video z naslovom »5 napak, ki jih je Miha naredil kot vodnik psa« (CoolDog vadbena klinika za pse).  Začela sem se spraševat zakaj zaboga se nama tako mudi z opravljanjem tega BBH izpita? Okej…tečaj bomo zaključili, bova pač šla na izpit na naslednji rok, mislim kje je problem?

Totaln eye-opener in neke vrste mini reset pri najinem odnosu s Conorjem pa je povzročil kasnejši dolg telefonski pogovor z eno izmed inštruktorc pri KD Obala. Skozi pogovor sem spoznala, da moram narediti najprej korak nazaj pri najinem odnosu s Conorjem in določene osnove ponoviti. Sploh pa moram absolutno več narediti na svojem razumevanju njega, kaj me lahko nauči. »Opazuj psa na sprehodu. Opazuj ga, kako voha, kaj voha, kako se odziva na različne vonjave. Kako se odziva na različne situacije. Ne zgolj takrat, ko srečata psa, ali človeka. Vprašaj se zakaj nečesa ne želi narediti in zakaj to isto stvar v drugačni situaciji naredi? Te je morda skapiral?«….Bila sem deležna 101 vprašanja in 101 razlage.

Back to the Basics

Sedaj, ko razmišljam in pišem te vrstice se v nulo zavedam, da sem na relaciji Conor-jaz absolutno premalo naredila. In to si resnično želim spremeniti.  Sploh gre v prvi vrsti za razumevanje njega, zakaj je nekaj tako kot je, šele potem so na vrsti pričakovanja….

Izredno dober primer je hoja na popuščenem povodcu v urbanem okolju. Pes je star dobrih 13 mesecev. Hormonsko ga meče, da je joj. Roko na srce, to po določenih standardih niti še ni odrasel, zrel pes. In jaz od njega (in tudi od sebe) pričakujem, da ko bom šla z njim v park, da bo hodil kot v nulo šolan pes? Ker jaz pa sem jako izkušena a ne ?

Nič dovolj bo…gremo ven. Najprej trening, potem sprehod, zvečer pa kakšno pasje čtivo…Za boljši jutri

The post Trening BBH in Back to the Basics appeared first on Conor's Adventure.

Jap prav ste prebrali s Conorjem smo se ponovno vrnili v našo »staro« pasjo šolo KD Obala. Razlog? Jih je kar precej. Sem pa iskreno zelo dolgo razmišljala in premlevala ali sploh vse javno povedat. Ampak ajde…če se ponovno spomnim naših začetkov in razlogov zakaj je naš blog nastal in kaj govorim že od začetka, da sem iskrena in mi ni problem povedat tudi kaj neprijetnega. Pa se dajmo dotaknit naše izkušnje okoli različnih pasjih šol.

Torej, vsi ki nas berete redno veste, da smo nekje novembra (če se ne motim) začeli trenirat pod okriljem pasje šole Šavs. Želja je bila po treningu višje poslušnosti, saj sva se s Primožem takrat resno pogovarjala, da bi šli nekoč v IGP. Corona je naredila svoje in z inštruktorico smo se dogovorili, da bodo treningi online. Zanjo je bil takšen princip treninga nekaj čisto novega, za nas pa tudi. Začetki načeloma niso bili slabi…ampak, čez čas se je hitro videlo v praksi, da to pač ne gre. Zdaj to je moje mnenje (spoštujem ostala mnenja), pač učenje psa oz. bolj v tem primeru naju, kot začetnika višje poslušnosti preko spleta je ojoj….

Kako je “oddaljenost” odnesla IGP treninge

Jaz sem človek, ki rabi trenerja na licu mesta. Da mu takoj pove, kaj počnem narobe in zakaj slednje ni ok. Situacija s Corono je žal treninge v živo onemogočala. Sedaj, ko so se stvari vendarle umirile in so se pasje šolo ponovne odprle, sva s Primožem hitro videla, da se zaradi pomanjkanja časa ne bova mogla voziti na treninge v Ljubljano.

Še prej sva ugotovila, da glede na najin nor tempo (njegova služba in razvoj Conor’s Adventure) težko dava noter vse nujne treninge, ki jih šolanje za IGP zahteva. Naj spomnim, da je IGP sestavljen iz treh disciplin, poslušnost, obramba in sledenje.

Kot piko na I vsemu skupaj je botrovala tudi odločitev t.i. »simpatija« s trenerjem. Inštruktorica Šavsa je iz vidika profesionalnosti, znanja verjetno ena izmed boljših v Sloveniji. Njen način dela je, res top. Žal se nisva ujele v odnosu trener – varovanec. Zdaj ali je krivda na moji oz. njeni strani je težko sodit, pač tako je bilo. Žal.

Koga priporočam in zakaj?

Mogoče mi je najbolj »hudo« za njenim res dobrim trenerjem (markerjem) obrambe, nad delom katerega sem bila res očarana. Sploh se mi je zdelo, da Conor resnično uživa v treningih obrambe (četudi sta bila zgolj dva). Če ste iz Ljubljanskega konca in je vaš cilj trening IGP, potem Šavs definitivno priporočam.

V primeru, da je vaša želja klasična poslušnost ali priprave na BBH. Oz. imate morda kasneje želje v Rally Obedience (RO), potem bo (po mojem subjektivnem mnenju) pravi naslov Urša Medvedšek.

O njej sem pisala že večkrat, saj je z nami od vsega začetka, še preden smo dobili Conorja. Žal  je tudi iz Ljubljanskega konca, tako, da treningi pri njej tudi niso prišli v poštev, nam pa je dala res ogromno nasvetov, popravkov, mnenj skozi Conorjevo odraščanje itd.. Je izredno topla oseba, ki prav tako premore ohoho znanja, saj se je preizkusila tako v sodniških vodah, IGP vodah, vrhunska je v RO in še bi lahko naštevala.

Nazaj v KD Obala

Žal je vse to za  nas predaleč. Čeprav sem mnenja, da je Slovenija dokaj mala pa vendar s Conorjem nimamo nekih hudih tekmovalnih ambicij, tako, da smo se po premisleku in po nasvetu Urše kaj in kako vrnili nazaj v KD Obala. In iskreno prav vesela sem bila spet »domačega« poligona in srečanja bivših “sošolcev” iz male pasje šole.

S Conorjem sva se tako že trikrat udeležila nadaljevalnega tečaja (ob ponedeljkih in četrtkih) oz. priprav na BBH izpit in glede na mnenje in pohvale trenerja sva zadovoljna. Zahvaljujoč Brini imamo res dobre osnove, ki se jih poskušam držat kot pijanc plota. Sploh pa sem res vesela, da nas je naučila, da smo šli vsa povelja znova, saj med tem, ko se praktično vsi tečajniki »derejo« (ne dobesedno) na svoje pse v povelju »sedi«, »prostor/dol« in »poleg«, imava midva neko čisto svojo špraho .

Bistvo je skupen hobi, ki povezuje vodnika s psom

Najbolj od vsega pa mi je všeč, da nekam hodiva skupaj. Torej Conor je z drugimi psi, kar je izvrstno za njegovo socializacijo, jaz pa tudi upam, da bom v prihodnje v KD obala našla še več novih poznanstev. Kam nas bo pot zaneslo po izpit BBH pa se pustimo presenetit. Glede nato, da bojda na Primorskem ni neke konkretne možnosti po treningu IGPja, ni 2x za rečt, da ostanemo kar pri KD Obala in gremo v Rally Obedience. Navsezadnje je bistvenega pomena, da se s psom nekaj dela, imava nek skup hobi, ki naju povezuje .

The post KD Obala dobrodošla nazaj appeared first on Conor's Adventure.