»Ej Pija moram ti povedat, da je bil kakec prej kot iz knjige«, me je razveselil Primož med kuhanjem jutranje kave. Vem ja….morda se sliši izredno absurdno, da dajema z zaročencem toliko »poudarka« na pasji kakec…ampak, ne boste verjeli žal ta dokaj smrdeč odpadek pove ogromno o stanju vašega psa.

Smešno ali pa tudi ne, sama odkar smo dobili Conorja redno, budno spremljam kako, koliko in kaj izloča. Slednje se mi zdi pri mladičih še toliko bolj pomembno, ker vseeno še  niso tako 100% odporni (morda se motim) kot odrasli psi in lahko skozi blato hitro ugotoviš, če kaj ni ok. Plus zavedat se moremo, da pri mladiču večkrat »eksperimentiramo« s hrano, marsikaj dobi prvič in je zato treba biti pozoren, ali mu slednja stvar odgovarja oz. ne.

Žal je bilo najino veselje kratkotrajno, saj se je že čez par ur zadeva poslabšala v vnovično drisko. Situacija me je popolnoma znervirala, saj mi preprosto ni in ni bilo jasno, kako lahko pes zjutraj kaka »šolsko«, nato pa se čez par ur vse podre.

Ne glede nato, kolikokrat sva preanalizirala prejšnje dni, sva konstantno prišla do zaključka, da je Conorjevo trenutno stanje zagotovo povezano z včerajšnjim bruhanjem. Sama pri sebi sem upala, da ni delni krivec tudi četrtkova in petkova žvečilka…ampak…glede nato, da so se težave pojavile komaj v soboto po omenjenem jutranjem bruhanju, sem bila mnenja, da žvečilka le ni kriva. Tudi danes sva ga dala na »mini« dieto – dobil je zgolj polovico predpisane količine hrane -, ga čim več spodbujala k pitju vode (da ne bi prišlo do dehidracije) in mu po hrani 3x stisnila 2 ml ProLac-a.

Najbolj čudno (hvala bogu), pa je bila energičnost psa, saj se je obnašal, kot da z njim ni praktično nič narobe ….pustimo podrobnost, da je lulal dvojno , če me razumete kaj mislim povedat. Ja vem, morda sem neokusna, ampak vedno ne more biti vse samo oh in sploh lepo….ta blog je namenjen iskrenemu opisovanju vzgoje psa in včasih smo priča tudi manj okusnim zadevam . Jbg tako je, mogoče komu tudi ta izkušnja pride prav .

Situacija se žal tudi proti večeru ni umirila. S Primožem sva se tako dogovorila, da v primeru, če jutri ne bo bolje, pokličeva veterinarja in se psa pelje na pregled.

The post Ohhh….ta driska 💩 appeared first on Conor's Adventure.

Minilo je že kar nekaj dni odkar sem pisala blog. Priznam, zadnji dnevi so precej naporni, sploh pa za zunanjega opazovalca po mojem mnenju precej enolični. Čeprav sem vam na začetku na dolgo in široko obljubljala, da boste priča vsakodnevnim vragolijam najinega terminatorja, si iskreno težko predstavljam, da bi se vam ljubilo vsak dan brati ene in iste stvari .

Vstanemo ob 5.30,

kavica + limonada + zajtrk,

urca branja – vmes gre Primož v službo,

meditacija + jutranji sprehod,

delo v pisarni, nato pavza = animacija, trening Conorja,

delo v pisarni, nato pavza =animacija, trening Conorja,

delo v pisarni, kosilo – pride Primož iz službe,

sledi morebiten šport (fitnes/tek), + večerni sprehod,

22.30 spat.

No nekako tako izgleda urnik mojih zadnjih nekaj dni . Zanimivo, ali ne?

Edino kaj je »na nežno« vredno omembe, (pa še to dajmo raje počakat, kakšen bo epilog zavoljo slabih dosedanjih izkušenj) je bil četrtkov obisk dobavitelja št. 2, ki je glede na dosedanje izkušnje, najboljši približek tega, kar dejansko iščeva. Ampak ne hvalimo dneva pred večerom in počakajmo na končni izdelek.  

Drugače pa je za nami precej neprespana noč . Malecki je pol noči prebruhal. Razlog? Sadje oz. njegovi nabiralni pohodi. Ja prav ste slišali, Conor je nor na vso vrsto sadja, ki trenutno zori. Čeprav ga poskušamo na sprehodih paziti in imeti večino časa pod nadzorom, pa mu kljub temu uspe pojesti nekaj kosov sliv in drnulj (intenzivno rdeč sadež podolgovate jajčaste oblike, velikosti višnje, ki zori na Primorskem). Za na vrh si nato privošči še »šopek« pasje trave (ki čisti želodec) in verjetno si lahko mislite kako je to izgledalo ponoči . Dve urci je bogi revež klical jelene, midva s Primožem pa sva se igrala čistilca in brisala lužice za njim. Še sreča, da je bilo to v petek in smo lahko v soboto dolgo spali.

Sva pa začela s Primožem resno premišljevati o tem, da mu nabavima t.i. »nagobčnik proti zastrupitvam«. Izgleda podobno, kot navaden nagobčnik, zgolj spredaj ima tanko mrežico, ki preprečuje pobiranje raznoraznih stvari.

S Conorjem skorajda ne moreš iti na sprehod, brez, da bi po tleh pobiral od listja, sadja, majhnih palic do kakšne druge umazanije. Na srečo (trkam na les) še ne pobira iztrebkov drugih živali. Ne morem pa ga cel sprehod imeti na kratko, da ne bo vohal, kot tudi se ne morem cel sprehod dreti »Conor fuj, Conor ne, Conor fuj« itd..

Glede nato, da praktično tedensko berem o novicah, kjer po raznih slovenskih mestih nastavljajo strupe, bi bil nakup omenjenega nagobčnika v našem primeru definitivno pametna poteza .

The post Nočno bruhanje in zakaj 5 dni nisem pisala bloga appeared first on Conor's Adventure.

Ponoči naju je zbudilo Conorjevo »davljenje« oz. bolje rečeno »spakovanje«, čemur je sledilo bruhanje. V sekundi sva oba poletela iz postelje, Primož je prijel Conorja in ga začel miriti, jaz pa sem hitela brisati ogromno lužico polno pasje trave pred pasjo posteljo. Ob pogledu nanj sem se namrščila, »Pismo Primož kaj pa to…tri koščice breskev!?«, sem začudeno zaklicala zaročencu čez sobo. Samo spogledala sva se, saj nama ni bilo jasno kje za boga je pes našel toliko koščic. Večino dneva namreč preživim z njim, zvečer pa smo imeli malo šolo.

Žal je bila tudi pasja postelja oz. prevleka, ki je pokrita čez njo pobruhana, zato je šel Primož po tisto iz kletke v dnevni sobi. Conor mu je sledil in ga prehitel ter šel dalje spat v kletko. »Pia jaz ga bom kar zaprl v kletko, saj se bom tako zbudil čez 2 uri«, se mi je zadrl čez hišo.

Žal sva to odločitev kasneje, no vsaj jaz, ker Primožu se je mudilo v službo obžalovala, saj sva psa, sicer mirnega našla v kletki, vendar je napol ležal v še enem bruhanju. Ne vprašajte kako je smrdel. Jah ni mi preostalo drugega, kot da sem ga na hitro pobrisala in ga za dobro jutro stuširala v banji. Žal nisem imela pri roki pasjega šampona, tako, da sem vzela malce »človeškega mila za telo«, ga zmešala z dosti vode in upala, da bom uspela sprati »res čudoviti kiselkast« vonj iz Conorja in mu posledično ne narediti neke škode na občutljivi mladičkovi koži. Še sreča, da se je pes do sedaj že navadil na tuširanje in se je preprosto vdal v usodo.

Med tem, ko sem si delala zajtrk se je zunaj posušil na jutranjem soncu. Nato sva se odpravila na najino klasično jutranjo rundo in srečala sosedovega psa Hunda. Običajno bi pustila, da se zgolj povohata in bi Conorja nato odvlekla naprej, ampak po zadnjem pogovoru s Petro okoli njegovega izrazitega vohanja, sem storila drugače. Petra je namreč kot eden izmed razlogov za izredno vohanje na poligonu, navedla tudi morebitno pomanjkanje v socializaciji z drugimi psi. Glede nato, da živimo na dokaj odročnem kraju, kjer na sprehodu skorajda nobenega ne srečaš, še manj pa psa, je imela verjetno prav.

Zato sem se odločila, da tudi to izboljšamo in tako sem brez zadržkov pustila, da sta se psa precej razživela in se nato kakšnih 15 min igrala . Bilo ju je prav luštno opazovati, zato sva se s Tonijem (Hundov lastnik) dogovorila, da v kratkem ponovimo.

Preostali dan sem nato namenila urejanju bloga in učenju FB in IG marketinga. S Conorjem sva vadila vaje, ki jih bo treba znati jutri na izpitu. Aja pa naučila sva se nov trikec in sicer »plazenje«. Ga imava namen jutri predstaviti, upam, da uspe .

The post Nočno bruhanje in jutranja igra s »Hundom« appeared first on Conor's Adventure.