Sobota, 28.8.2020, dan 82
Minilo je že kar nekaj dni odkar sem pisala blog🙄. Priznam, zadnji dnevi so precej naporni, sploh pa za zunanjega opazovalca po mojem mnenju precej enolični. Čeprav sem vam na začetku na dolgo in široko obljubljala, da boste priča vsakodnevnim vragolijam najinega terminatorja, si iskreno težko predstavljam, da bi se vam ljubilo vsak dan brati ene in iste stvari 😆.
👉🏼 Vstanemo ob 5.30,
👉🏼 kavica + limonada + zajtrk,
👉🏼 urca branja – vmes gre Primož v službo,
👉🏼 meditacija + jutranji sprehod,
👉🏼 delo v pisarni, nato pavza = animacija, trening Conorja,
👉🏼 delo v pisarni, nato pavza =animacija, trening Conorja,
👉🏼 delo v pisarni, kosilo – pride Primož iz službe,
👉🏼 sledi morebiten šport (fitnes/tek), + večerni sprehod,
👉🏼 22.30 spat.
No nekako tako izgleda urnik mojih zadnjih nekaj dni 😉. Zanimivo, ali ne🙈?
Edino kaj je »na nežno« vredno omembe, (pa še to dajmo raje počakat, kakšen bo epilog zavoljo slabih dosedanjih izkušenj) je bil četrtkov obisk dobavitelja št. 2, ki je glede na dosedanje izkušnje, najboljši približek tega, kar dejansko iščeva😇. Ampak ne hvalimo dneva pred večerom in počakajmo na končni izdelek🙃.
Drugače pa je za nami precej neprespana noč 😴. Malecki je pol noči prebruhal. Razlog? Sadje 🍎🍑 oz. njegovi nabiralni pohodi. Ja prav ste slišali, Conor je nor na vso vrsto sadja, ki trenutno zori. Čeprav ga poskušamo na sprehodih paziti in imeti večino časa pod nadzorom, pa mu kljub temu uspe pojesti nekaj kosov sliv in drnulj (intenzivno rdeč sadež podolgovate jajčaste oblike, velikosti višnje, ki zori na Primorskem). Za na vrh si nato privošči še »šopek« pasje trave (ki čisti želodec) in verjetno si lahko mislite kako je to izgledalo ponoči 🙈. Dve urci je bogi revež klical jelene, midva s Primožem pa sva se igrala čistilca in brisala lužice za njim. Še sreča, da je bilo to v petek in smo lahko v soboto dolgo spali😇.
Sva pa začela s Primožem resno premišljevati o tem, da mu nabavima t.i. »nagobčnik proti zastrupitvam«. Izgleda podobno, kot navaden nagobčnik, zgolj spredaj ima tanko mrežico, ki preprečuje pobiranje raznoraznih stvari.
S Conorjem skorajda ne moreš iti na sprehod, brez, da bi po tleh pobiral od listja, sadja, majhnih palic do kakšne druge umazanije. Na srečo (trkam na les😆) še ne pobira iztrebkov drugih živali. Ne morem pa ga cel sprehod imeti na kratko, da ne bo vohal, kot tudi se ne morem cel sprehod dreti »Conor fuj, Conor ne, Conor fuj« itd..🤦🏼
Glede nato, da praktično tedensko berem o novicah, kjer po raznih slovenskih mestih nastavljajo strupe, bi bil nakup omenjenega nagobčnika v našem primeru definitivno pametna poteza 😎.
