Huh…sedaj pa res že lep čas nisem pisala bloga. Skoraj teden in pol . Vmes se je dogajlo kar nekaj stvari od mojih zdravstvenih problemov (zadeve s ščitnico so se poslabšale), ki so tudi glavni »krivec« zakaj je bilo na naši strani toliko časa zatišje, do načrtovanja prihodnjih novosti (npr. (personalizirana pasja ovratnica), ki jih bo tako na področju izdelkov, kot tudi na področju »pasjega izobraževanja« (če se lahko tako izrazim), kar precej.

Kaj se tiče zadnjega (pasjega izobraževanja) bom za zdaj še malce skrivnostna. Slednje niti ni toliko odvisno od mene kot je od mnogih drugih pasjih priznanih (ali pa tudi še ne tako priznanih) akterjev . Ampak verjemite, to kaj s Primožem pripravljava bo noro, sploh pa za marsikoga precej poučno in uporabno. Se potrudiva, da več izveste v roku 14 dni, prav?

Okej…preden namenim preostali del bloga naši novosti številka 1, to je možnost izdelave popolnoma personalizirane 40mm ovratnice po vaših željah, npr. z imenom vašega kosmatinca, dajmo rečt še nekaj besed o naših t.i. magnetnih ovratnicah.

Obrekovanje in laži

Odkar smo začeli s prodajo je padlo kar nekaj vprašanj, češ »Kako močni magneti so na naših ovratnicah, da lahko midva garantirava varnost vašega psa?« Naj še enkrat povem, “finta” magneta na naših ovratnicah je zgolj v tem, da POMAGA pri zapiranju. Torej zaponko potegne skupaj, na videz se zapira skoraj »sama od sebe« in NI MAGNET tisti, ki drži silo zaponke . Slednja je narejena tako, da se pod obremenitvijo NE more odpet. Ko pritisk/sila nanjo popusti, se odpre zgolj s potegom na trakec. Zakaj to še enkrat razlagam ?

Čeprav smo v prodaji šele dobrih 14 dni, lahko človek v naši ljubi deželci pod Alpami sliši marsikaj . Načeloma se poskušava od zlobnih jezikov in faušije čim bolj distancirat, ker roko na srce zgolj jemlje energijo in čas. Ampak priznam, težko ostaneš ravnodušen, ko slišiš govorice, kjer si poimensko omenjen, da je tvoj produkt slab in se njegova uporaba odsvetuje, ker imava bojda slabo kvaliteto…Četudi izdelka niti od blizu niso videli, še manj imeli v rokah.

Vsi, ki ste z nama od vsega začetka, ko ni bilo o kakršnih koli izdelkih še ne duha in sluha veste, kako je potekal celoten razvoj. Da smo vse izdelke testirali (večkrat, pri različnih ljudeh, psih, tudi delovnih). Veste, da vsako stvar preveriva, trudiva se, da dobite dober, kvaliteten izdelek. S Primožem sva iskrena, avtentična, ničesar ne skrivava. Z vami sva brez problemov delila ozadje vzgoje Conorja, kot tudi ozadje nastanka znamke in njenih izdelkov Conor’s Adventure. Ampak ok, takšen je ta svet, vedno se bo verjetno našel nekdo, ki mu ne boš všeč. Na nama pa je, da takšne izzive sprejmeva, ignorirava in greva ponosno naprej ter delava na novih idejah .

Personalizirana ovratnica in klasični našitki

Eni izmed najinih strank se lahko zahvaliva, da sva z idejo o personaliziranih in klasičnih (»Do Not Pet«) našitkih malce pohitela. Prejšnji teden naju je kontaktiral prijazen gospod in povprašal o možnosti, da bi na našo 40mm ovratnico našili ježka + dodali našitek »Do Not Pet«.

O tem sva s Primožem v preteklosti že razmišljala, ampak nekako je zmanjkalo časa, da bi zadevo realizirala. Pa sva jo sedaj in v ponudbo poleg klasičnih našitkov (v prihodnje jih bo še več – Don’t Touch; In Traninig itd.) dodala še personalizirane. Poleg imena lahko na našitek »napišemo« kar vam srce poželi, od imena, kratkih besedil, možna je uporaba poljubnih barv črk, poljubnih barv ozadja, ni kaj ni, kaj se tiče barv in možnosti sva res izjemno prilagodljiva …

Ravno danes so vsi našitki prispeli in, ko sem Conorja opremila s povsem novo personalizirano ovratnico, sem za trenutek ostala brez besed, saj izgleda fantastično .

Postopek izdelave personalizirane ovratnice

Si tudi ti želiš imeti povsem unikatno ovratnico za svojega kosmatinca? Postopek je izredno preprost.

• v najini spletni trgovini izbereš in naročiš 40mm ovratnico
• v košarico ne pozabi dodati želenega našitka (klasičnega – Do Not Pet ali personaliziranega)
• počakaj, da te kontaktirava preko mejla, kjer nama boš zaupal svoje želje (barvo, besedilo itd).
• želen našitek ti zriševa v programu, po mejlu ga dobiš v predogled, kjer ga potrdiš,
• naročiva izdelavo našitka in čez par dni dobiš po pošti Conor’s Adventure ovratnico s povsem personaliziranim našitkom za tvojga kosmatinca

Kul mar ne ?

The post Personalizirana ovratnica in obrekovanja appeared first on Conor's Adventure.

Tako, pa je za nama Conor’s Adventure launch in odprtje spletne trgovine. Slovenski pasji trg je bogatejši za še eno slovensko pasjo znamko. Sedaj, ko sem se po par dnevih končno pošteno naspala, spočila, sploh pa se umirila in po par tednih bila spet »normalna« ženska. Nisem si mislila, da bom kdaj tako uživala v likanju in pospravljanju hiše kot sem danes. Sicer vsakdanja opravila, te nehote navdajo z občutkom normalnosti.

Ohh…spet ta ščitnica

No tega zadnjih par tednov ni bilo. In verjetno ni čudno, da so se mi začeli ponovno pojavljati tisti »čudni« simptomi, ki so značilni za prekomerno delovanje ščitnice…. »Spet smo tam«, sem si mislila, ko sem se z dežnikov v roki sprehajala po gozdni cesti, v glavi pa občutek »znane« megle oz. zmedenosti. Conor je med tem veselo skakal po lužah in prevohaval vsak listek in vejico.

Mogoče bi se pred meseci še sekirala nad tem spoznanjem, sedaj sem vedela kaj mi je storiti. Zanimivo, kako ti telo hitro pove, pokaže, ko pozabiš nanj. Globoko v sebi sem vedla, da je glede na najin hud tempo, ki sva ga s Primožem držala zadnjih par tednov, zgolj vprašanje časa, kdaj se bo ponovilo. No, sedaj, ko je trgovina postavljena in zadeve »kar ok« tečejo, je lažje kakšen dan stvari izpustiti iz rok in sebe postaviti na prvo mesto.

Ampak namen današnjega pisanja ni bilo moje zdravje, temveč nekaj čisto drugega. Z vami bi rada delila nekaj izkušenj, ki sem jih v zadnjem tednu oziroma dveh doživela na področju vrednot.

Hvala vsem, ki naju podpirate

Uspeh podjetnika je za moje pojme nehote povezan tudi s tem kakšne so njegove vrednote in s kakšnimi ljudmi sodeluje. Ko po slabem tednu od odprtja spletne trgovine in lepemu številu prodanih izdelkov pogledam okoli sebe mi gre skoraj na jok. Pa ne od žalosti, temveč sreče. Okoli sebe sva s Primožem imela (oz. jih še imava) res same neverjetne ljudi, ki so ne glede nato, da je to njihova služba za najin uspeh delali noč in dan.

Od Jerneja (naNetu) in Roka (Incubator), ki sta bila primorana v izredno kratkem času na noge postaviti ter sprogramirati povsem novo spletno trgovino. Nikoli ne bom pozabila našega nočnega dela do treh ponoči (iz šestega na sedmi april). Potem naša ljuba srčna fotografinja Tea (FluffyPixels). Bog reva je mirno prenašala vse najine kaprice in mojo zoprno natančnost, da bi fotke v spletni trgovini zgledale čim bolj popolno. Najbolj od vsega je »nasrkal« najin dobavitelj, ki nama vse izdelke šiva na roke oz. stroj. Joj sem znala biti pasja do njega, ker se je mudilo…. Bogi revež pa poleg šivanja hodi še v redno službo.

Spusti in verjemi ter uspeh bo prišel

Pa je prišel 7.4.2021 in odprtje trgovine, prodaje pa ni in ni hotelo biti. Končno prvo naročilo in party ter skakanje v luft od navdušenja. Pa potem počasi drugo…ampak daaleč od tega, kaj sva glede na predhodne odzive predvidevala. V teh trenutkih je bistvo, da ostaneš zvest samemu sebi. Verjameš, sploh pa če imaš takšno srečo kot midva, do potankosti zaupaš tistim, ki vate na trenutke bolj verjamejo kot ti sam.

»….Verjamem v projekt, ker se bo nadgrajeval, izboljševal in nudil najboljše, kar se da za živali. Za posel moraš imeti jajca, strast, ljubezen, lasten kapital, srečo in iskrene prijatelje. Vajina zgodba je odlična in me je pritegnila…«, so bile besede Primožovega sodelavca, ki so mi dale konkretno za mislit in bi si jih najraje napisala na steno…za tiste hude, psihološke čase.

Tudi dve moji pasji prijateljici (Valentina in veterinarka Maja), sta v petek pristavili svoj lonček in dodale nekaj spodbudnih besed; »Pia, zaupaj. Bo že, imam resnično dober občutek za vajine izdelke in to ne rečem kar tako v tri dni, ker so resnično dobri, zaupaj«.

Piko na I je dodala še stara prijateljica Tamara. Ženska mi je pol ure držala po telefonu takšen motivacijsko-spodbuden prodajni nagovor (že dlje časa dela v prodaji), da sem nato skoraj sama od sebe kupila lastne izdelke..haha… “Zaupaj in se bo odprlo“, je rekla, preden je odložila slušalko.

Konkurenco je treba spoštovati

No…pa sva zaupala in v nedeljo se je odprlo. Med popoldanskim pakiranjem, so naročila kar prihajala. Med tem, ko sva bila že skoraj fertik je prišlo novo. Pa potem čez par ur spet novo.

Spustila sva in začela zaupat, da bo. Da je vse točno tako kot mora biti. Po seštevku vse tedenske prodaje je bila številka več kot zadovoljiva. In, če tudi sva opazila, da naju je konkurenca že začela kopirat in, da so se na slovenskem trgu že začeli pojavljati precej podobni izdelki s podobno ponudbo in opisom izdelkov, kot jih imava sama, sem ob pozni večerji dejala Primožu.

»Veš vseeno mi je. Konkurenco je treba spoštovati, če tudi naju morda kopira, se je treba zavedat, da se čisto vsak podjetnik bori za svoj košček zemlje, svoj košček pogače. In ne pozabi, konkurenca je vedno zdrava, ker te sili, da se razvijaš in delaš še bolje za naše končne kupce…«

In šele, ko prideš tako daleč, da spustiš svojo »prirojeno« zavist in, ko iskreno razumeš delovanje trga ter iskreno začneš zaupat vase in svoj izdelek, potem verjetno narediš ogromen korak naprej, proti svojemu cilju.

The post Zakaj so vrednote podjetnika pomembne za konkurenčno prednost? appeared first on Conor's Adventure.

Ne vem koliko verjamete v vpliv planetov, lun, sonca, ozvezdij in vseh teh nebesnih zadev, pa vendar mi je kolegica danes po telefonu, ko sem ji v eno naštevala vse svoje probleme (okej malce pretiravam), zgolj mirno odgovorila »Pia…počasi, od 30.1 je retrogradni merkur, ki bo trajal do 20.2….veš to ima precejšen vpliv na naše počutje in na stvari okoli nas«.

Okej, ne bom rekla, da v omenjene stvari ne verjamem, poskušam pa na njih gledat previdno in z določeno mero razuma. Definitivno menim, da imajo nek vpliv. Skratka kaj želim povedat, da so zadnji dnevi res izjemno čudni….

Po eni strani se na trenutke počutim kot da sanjam (ne mi zamerit za mojo patetičnost ), saj sem po torkovi FB objavi in po res neverjetnem številu komentarjev, ki so se dobesedno vsuli, ko sva v živo pokazala najin prvi izdelek ter vas prosila za mnenje po barvi, ostala popolnoma brez besed. Veš ono, ko si misliš, da bo odziv verjetno dober, potem pa vidiš, da je to krat dva . Podobna situacija se je ponovila včeraj tudi na IG profilu…

Sej vem, da grem morda komu že na živce, pa da se komu zdi, da 100x pretiravam, ampak nima veze, spet se bom iz vsega srca zahvalila za vse dobre besede, mnenja, pohvale, komentarje. Ker ne, da sta nama samo pomagali izbrati barvo, ki bo mimogrede črna….ampak brati vaše pozitivne odzive, je bilo res sanjsko. »Češ…aleluja, res sva na drobi poti«….

Drugače pa, če morda zanima za fino, kaj se tiče številk, prejeli smo slabih 85 glasov in kot rečeno je bilo 30 glasov za črno, 14 za modro, 20 za antracit (oz. sivo), presenetljivih 14 za vojaško zeleno in 7 za bež. Osebno sem bila nad rezultati resnično presenečena, saj sem bila nekako mnenja, da bo izbrana barva modra ali pa antracit. Da je bila toliko ljudem všeč vojaško zelena, sem pa sploh presenečena, ampak to je dobro, saj glede nato, da uporabljava ogromno materiala, ki se ga večinoma uporablja v vojski, bomo v prihodnje definitivno večkrat pomislili tudi na vojaško zeleno .

Skratka včeraj in tekom današnjega dni sva potem dokončno naročila preostanek materiala. Sedaj pa je vse odvisno od rokov dobave. Največji »focn«, ki naju je verjetno stal kar nekaj tednov prodaje, pa je Kitajsko Novo leto. Iz Kitajske namreč dobavljava tkane všivne etikete. Če nas redno berete veste, da sva pred tedni ugotovila, da slovenska zakonodaja ne dovoljuje uporabo grba za označevanje blaga ali storitev. Žal sva bila potem z naročilom novih, popravljenih malce pozna in evo….sedaj pa imava. Brez tkanih všivnih etiket najin dobavitelj ne more sploh začeti s šivanjem…. Upam, da bodo nekje do konec februarja pri nama, potem pa ekspres v izdelavo .

Vsaj Conor na drugi strani skrbi za moje dobro razpoloženje. Danes zjutraj me je skoraj kap od smeha . Predstavljajte si naslednji prizor. Po telefonu govorim s slovenskim ponudnikom kartonske embalaže in mu na dolgo ter široko razlagam kakšno embalažo smo si zamislili. Nakar v enem trenutku v kuhinjo/jedilnico »vdre« moj pes s škatlo Alpskega mleka na glavi . Bošček je porinil glavo v škatlo in je ni mogel več ven dobit. Jaz sem mislila, da se polulam od smeha….. Po par poskusih mu je navsezadnje le uspelo in škatla je nato dočakala svoj bridek »na prafaktorje« razstavljen konec.

Če ne drugega mi je vsaj prihranil delo in trud z razdiranjem celotne embalaže. Ne bi bilo prvič, da bi se urezala na papirju, med tem, ko bi trgala škatlo na manjše kose, da jo kasneje spravim v kanto za smeti.

Tako, da naslednjič, ko bomo imeli spet kakšen škatlast odpadek, bom kar Conorja poklicala, da se pozabava z njim.

The post HVALA in alpsko mleko ter uničevanje embalaže appeared first on Conor's Adventure.

Če nisi pristaš pocukranih sporočil, potem ti tokratni blog ne bo všeč. Morda ga sploh ne preberi, ker ne želim, da se ti z enim pisanjem »zaserjem«.

Skratka…cel dan sem že na robu joka. S Primožem sva nekako domnevala, da boste zahvalnih paketkov verjetno res iz srca veseli, ampak da bo odziv tako ganljiv, pa nisem pomislila niti v sanjah.

Včeraj sem dala na pošto zahvalne paketke in danes zjutraj me je na Instagramu in Facebooku zadela kap. Poplava vaših sporočil, ogromno zahval, fotografij in videov vaših kosmatincev. Preden se čustveno izpovem, izlijem svojo srečo….naj najprej res iz vsega kotička svojega srca pohvalim Pošto Slovenije. Kaj se mene tiče so dosegli rekord.

Na pošto sem dala včeraj ob 15ih, danes ob 9ih ste mi prvi že sporočili, da je paketek pri vas. Glede na »božično štalo« na pošti, lahko rečem samo VAU. Če ne drugega so naredili res ogromen vtis na naju s Primožem in ni dvakrat za rečt, da ko bova začela s prodajo najinih Conor’s Adventure izdelkov, za dostavljalca izbereva prav njih.

Torej…kaj naj rečem. Če kdaj, res danes v nulo razumem pomen raznih rekov, stavkov…češ, več kot daš, več se ti povrne. Oziroma »Več daš, več imaš«. Iskreno ne pomnim, kdaj sem nazadnje čutila takšno srečo, veselje, me je nekaj tako napolnilo, navdalo z veseljem kot vaša današnja sporočila in lepe, pozitivne besede. Sej vem, da sem danes že kot pokvarjena plošča, ker se vsem tako zahvaljujem, kot da mi je vsak podaril najmanj 100 €, ampak res…čisto vsak moj hvala je popolnoma iz srca.

Že, temelji najine kampanje »Hvala…za tvoj trenutek« so izhajali iz hvaležnosti (glede na naslov logično ) In resnično, ne zezam se ter ne rečem, kar pač moram, ker je to vljudno, ampak resno mislim, da sem oz. sva hvaležna za čisto vsakega bralca. Sama pri sebi dnevno opažam, sploh zadnje čase, ko sem noro natempirana, da pazljivo zbiram čtivo, ki ga berem. Ni hujšega, kot, da te nekdo premami z dobrim naslovom, nato pa sredi članke ugotoviš, da samo zapravlja tvoj čas….

Upam, da se nikoli kaj takega ne bo zgodilo z mojim blogom oz. pisanjem. Če se, če me bo kdaj popolnoma zaneslo, bom začela nakladat…daj bodi faca in me »sk**caj« (pardon).

Okej…počasi bo dovolj »izlivanja duše« za danes, grem se ponovno zakopat v odgovarjanje vaših Facebook in Instagram sporočil.

Kaj se mene tiče, je letos darilo za božička oz. še več za moj 32 rojstni dan, že prišlo teden dni prej .

The post Ko rek »Več daš, več imaš« dobi nov pomen appeared first on Conor's Adventure.

Danes bi rada z vami delila izjemno lepo »prigodo«, ki se mi je zgodila nekaj dni nazaj.

Tisti, ki nas berete bolj kot ne redno, verjetno veste, da sem res za vsakega bralca bloga, pa sledilca na Facebook-u oz. Instagramu, kot tudi tistega, ki nama všečka objave oziroma pusti pod njimi komentar, izjemno vesela, sploh pa hvaležna.

Ampak sej veste, vsi imamo v sebi občasno dvome. Dvome v smislu, ali je to kaj počnem res v redu? Ali so moji blogi dejansko za koga uporabni, zanimivi? Potem je tukaj še Google Analitika, kjer številke le niso tako visoke kot bi si morda želela. Ob slabih številkah seveda ne pomislim, da je morda problem v tem, da ljudje preprosto ne vedo za naju, za Conor’s Adventure stran, za moj blog….Ampak s prstom pokažem nase, na svojo sposobnost.

No…in potem se počasi prikrade v moje misli dvom…vedno večji. Naenkrat postane pisanje bloga muka…vsak stavek, ki ga napišem ga prej spustim skozi sito milijon vprašanj, češ »Ali bo to ok?«, »Ali preveč nakladam?«, »Bo to res koga zanimalo?« itd… Še bolj se začnem obremenjevat s številkami raznorazne statistike (od Facebook, Instagram do Google Analitik statistike).

Vsi, ki ste že kdaj imeli opravka z grajenjem »branda« na socialnih omrežjih verjetno veste, da je statistika izredno dvorezen meč. Lahko ti izjemno koristi, ti pokaže smer v katero je pametno it, celo zmotivira te lahko….po drugi strani pa je lahko »smrt« za tvoj navdih. Spotencira tvoje dvome in je odgovorna za postavljanje 101 samodestruktivnega vprašanja.

Tekom pisanja bloga, kot tudi skrbi za eno in drugo socialno omrežje, sem se navadila, da se poskušam s statistiko čim manj obremenjevat. Vseeno pa so trenutki, ko mi pride do živega…in vse to se mi je dogajalo par dni nazaj.

Bila sem celo na tem, da en blog posvetim spraševanju o smislu, češ, da bi vas vprašala za nasvet kakšne vsebine si želite? Ali si želite od mene česa drugega, boljšega? Ne vem kako naj opišem moje občutke, ampak res bi rada dala vsakemu vedet, da izjemno iz srca cenim njegov čas, ko pride ali zgolj »zaluta« na najino spletno stran. Iskreno se v teh stresnih, napetih časih zavedam pomena »časa« in si želim dajat vsebine, ki NE »kradejo časa«.

In potem sem nenadoma dobila sporočilo, ki me je zmotiviralo bolj, kot vsaka dobra statistika. Očitno, ko nekaj delaš s srcem, dušo, ko preprosto samo daješ, se trudiš za druge….usoda oz. tisti zgoraj (ne vem kako naj to poimenujem) preprosto ve, kdaj rabiš brco za naprej.

»Blog je odličen, krasno doživeto pišeš – si že razmišljala o knjigi?«, se je glasilo sporočilo znanke, ki me je pustila popolnoma brez besed.

Ker sem po naravi dvomljivec, sem se besedam seveda lepo zahvalila, pa vendar ji dala vedet….češ, alo knjiga, nooo počasi.

Ampak ni se dala »Hei, tok da bos vedla…jaz vse prečitam! Ob popoldanski kavi! Rada imam tvoje pisanje – oči in mami sta izdala par knjig tako da vem o čem govorim…le pogumno naprej!«

In nenadoma je izginil vsak kanček dvoma, da moje pisanje ni ok. Blogi, ki so nastali ta teden, so se brez muke in proučevanja vsakega stavka preprosto zlili na papir.

In s še večjim zagonom sem ta teden pripravljala tisto kaj sledi v ponedeljek. Zahvala od naju za VAS.

Zgolj sporočilo. Zgolj dva, trije stavki so bili dovolj, da sem se počutila prerojeno, motivirano. Da sem dojela…okej, sem na pravi poti.

Hvala ti Staša

The post Včasih so dovolj zgolj dva, trije stavki…. appeared first on Conor's Adventure.