Življenje s Conorjem je tudi danes pol leta kasneje še vedno isto – precej enostavno. No…skoraj vedno precej enostavno, v zadnjih dveh mesecih je tudi najin gospodič začel na trenutke »kazati pubertetniške zobe«

Uničevanje stvari – teta Puberteta

Če še dva meseca nazaj ni bilo o prisotnosti ga. Pubertete nobenega znaka, pa je pri dopolnjenih 8ih mesecih zgodba povsem drugačna. Okej…ne morem sicer rečt, da ga nenormalno meče, ampak so trenutki, ko je življenje s Conorjem izjemno zanimivo, pestro, včasih tudi za živce utrujajoče.

Zanimivo mi je, da se pri nas puberteta kaže v valovih. Pride, traja dva, tri, morda štiri dni in izgine ter pes je spet »normalen«.

Začelo se je nekje par dni po njegovem dopolnjenem 6. mesecu, ko je začel griz vse povprek. Malce pretiravam, pa vendar, če sem še dva meseca nazaj, vesela in polna sebe pisala prispevek o »Življenju z malino po štirih mesecih«, kjer sem ponosno razlagala, da nama ni uničil skorajda ničesar…. Je tokrat zgodba malce drugačna.  

Okej, še vedno imava za obut dovolj čevljev in nisva ostala kot tisti Nemec brez vsega (če ste brali prejšnji prispevek). Bo pa zato treba iti pred poletjem v nabavo novih natikačev . To, da so moji Crocsi, že zdavnaj spustili dušo, že veste….No tokrat se je spravil tudi na Primoževe Adidas natikače. Še prej me je nekega dne pričakala »štala«, ko sem prišla domov in je hodnik preplavila poplava ostankov pokrova za shranjevanje copat. Prizor je na prvi pogled izgledal, kot da je uničil najmanj pol kavča

Zaradi občasnih napadov grizenja in uničevanja stvari je Conor par tednov ponoči spal kar v svojem hišnem boksu. S Primožem mu preprosto nisva zaupala, da ga ponoči ne bi spet kaj prijelo in bi se pod njegovimi zobmi znašel kavč ali kakšen drug vreden predmet.

Šolanje, poslušnost

Če ste si o pasji puberteti prebrali vsaj kakšen članek ali dva, potem veste, da se slednja ne tiče zgolj »uničevanja« temveč kar celotne osebnosti psa.

Za zdaj moram sicer potrkati, da kaj se tiče poslušnosti še ni bilo nekih drastičnih problemov. Morda je najbolj vredna omembe občasna »pozabljivost«, kjer gospodič zahtevanega ukaza preprosto več ne zna oz. ga pozabi. Par dni nazaj se mi je denimo zgodilo, da je pozabil kaj pomeni ukaz »up« (uporabljamo ga za stanje na mestu), najprej me je butasto gledal, nato pa mi je začel kazat 10 drugih naučenih trikov, kot pa zgolj »navadno stanje«. Čudežno, se ga je par ur kasneje ponovno spomnil .

Kljub prisotnosti pubertete pa se lahko »pohvalim«, da ima Conor izredno dober odpoklic, tudi v prisotnosti drugih psov. V zadnjih mesecih se mi zdi, da smo ravno na tem področju (ko gre za bližino drugih psov) naredili precej korakov v naprej. Denimo, če je spuščen in v daljavi zagleda psa, pride na klic nemudoma k meni. Včasih je treba sicer malce povzdigniti glas, pa vendar se odzove

Tudi hojo na popuščenem povodcu, smo za moje pojme izpilili v »nulo«, med hojo več ne opleta sem ter tja in voha 101 travico, temveč sproščeno hodi ob meni. Trenirava jo praktično vsak dan, je pa res, da odkar je ta situacija s korono, skorajda ne hodimo v mesto. Upam, da naslednji obisk urbanega okolja ne bo izgledal, kot da je po poklicu »vlečni pes« .

Morebitne težave

Nasploh, če odštejem občasno grizenje, pa še to se je v zadnjih tednih umirilo, ni s Conorjem nobenih težav. Tudi kar se tiče njegovega zdravja, je za zdaj vse v najlepšem redu. Morda imamo na trenutke probleme z občasno rahlo drisko oz. mehkim blatom, zaradi česar bomo verjetno morali v kratkem iti na praznjenje analnih žlez, drugače pa je pes na pogled zdrav. Tudi njegova aktivnost se je v zadnjih dveh mesecih za kakšnih 20-30 % izboljšala v smislu veselja do dela.

Trenutno največja težava, ki naju s Primožem najbolj »moti«,  je dejstvo, da Conor še kar raste oz. se njegov skelet ni popolnoma razvil. Zaradi tega ga je potrebno temu primerno paziti.

Po drugi strani pa potrebuje že precej več gibanja, torej so se sprehodi podaljšali na nekje 45 min (3x dnevno). Vseeno pa ne moreš iti z njim za pol ure teč, ali pa na kakšen eno urni pohod na bližnji hrib. Prav tako, ga je treba še vedno paziti, da med igro ni nekih visokih skokov. Glede nato, da so trenutne vremenske razmere na trenutke skoraj za žile rezat, res ni najbolj prijetno se s psom 45 min »romantično« sprehajat v dežju . Ampak ok….par mesecev še, pa bo tudi tega konec.

 Cilji za naprej

So se pa v zadnjih dveh mesecih spremenile najine želje kaj si od Conorja želiva in kakšne imava cilje z njim. Glede nato, da zadnjih nekaj mesecev ni pes v nobenem pravem šolanju (to kaj delava doma je verjetno daleč od nekega profi šolanja) in tudi mala šola je že skoraj pozabljena, sva se odločila, da začneva s Conorjem delat bolj strukturirano.

Naletela sva na izjemno simpatično, sploh pa profesionalno pasjo inštruktorico iz Ljubljane, ki nudi zgolj individualne treninge in svoje tečajnike pripravlja tako na BBH izpit, kot potem naprej višje na IGP (nekoč IPO). Trenutno nam sicer situacija ne omogoča šolanja v živo, smo se pa domenili, da bomo poskusili online in potem kasneje nadaljevali v živo. Začnemo v naslednjih dneh.

Skratka kot vidite so se v zadnjih mesecih tudi cilji, kaj si od Conorja želiva počasi izoblikovali. Nekako obema diši, da se podamo v smer IGPja…ali pa bomo tam tudi ostali in nam bo vse skupaj dejansko všeč, pa se pustimo presenetit.

Najbolj od vsega je v prvi vrsti še vedno pomembna dobrobit psa.

The post Življenje z »malino« po šestih mesecih… appeared first on Conor's Adventure.

»Ooo shit…27,1 kg…2 kg v dobrih 14ih dneh!! To pa ni ok…«, sem se prijela za glavo, ko sem danes popoldne stehtala Conorja. »Da vidimo koliko si še zrasel od zadnjega merjenja v začetku oktobra«, sem vzela pest peletov in mu jih nastavila na stol, da je pes stal pri miru med tem, ko sem ga izmerila. »Ooo bad…dobrih 64 cm…pismo Primož kaj to je normalno?? 2 cm v tako kratkem času…«, sem zaskrbljeno pobulila v merilni trak šiviljskega metra.

»Jao Pia kaj spet kompliciraš….mogoče je pa res malce preveč rejen….sej veš, da belgijci, so že v osnovi bolj vitki…in Conor definitivno ne sodi v to kategorijo, si pomislila, da ga malo preveč futraš«, me je okaral dragi.

Če se spomnite sem že pred časom pisala (TUKAJ), da ima lahko prehitra rast psa negativne vplive na rast kosti in sklepov. Jaz resnično upam, da naju v prihodnosti ne bo »površnost« pri hranjenju stala zdravja Conorja, saj se še vedno dogaja, da dnevno dobi kakšnih 50-100 g peletov preveč.

Poln lonček peletov znaša 340 g. Conor bi moral dnevno dobivat okoli 450-480 g, kar pomeni en lonček in ena tretjina. Ampak v praksi izgleda naše hranjenje nekako takole, en dan je en lonček in pol, drugi dan lonček in dobra polovica, potem kdaj dobi še kakšnega piščanca, pa BARF hrano in smo hitro na prevelikem vnosu…in hitro rastočem ter lepo »rejenem« psu .

Skratka od jutri naprej brez pardona….psu se bo začelo pelete redno vagati in v primeru kakšnih dodatkov (piščanec, BARF itd), bo pač dobil manj peletov. Res si namreč ne želim, da bi kdaj obžalovala najino površnost pri hranjenju .

Sej iskreno, se ne bi toliko obremenjevala s tem, če ne bi bil pes pri svoji starosti (ni še dopolnil 7 mesecev) že tako velik (končna višina samca belgijca je namreč med 61 in 66 cm). Očitno mu nova hrana Naturavetal izjemno odgovarja in je ves strah, da bi pes po njej shujšal odveč. Poznam namreč nekaj primerov, ko so psi po prehodu iz briketov na pelete shujšali….zato sem ga tudi šla danes tehtat, saj me je zanimalo kakšna je situacija pri nas .

Drugače pa sem vam še »dolžna« končno poročilo glede omenjenih peletov. Kot že rečeno pred 14imi dnevi, je za zdaj vse super, pes jih naravnost obožuje (kot je vidno na fotki). Conor ni imel nobenih problemov pri prehodu iz briketov Platinum na pelete.

Edina razlika ki jo trenutno opazim, je morda barva kakca, ki je precej svetlejša (svetlo rjava-bež), ampak glede nato, da so peleti v primerjavi s prejšnjo hrano tudi precej svetlejši…je to verjetno normalno. No, verjetno ima na izgled kakca tudi vpliv pridelava peletov Naturavetal, ki je (kot sem o tem že pisala TUKAJ) precej drugačna od briketov. Ampak ok….vseeno nisem veterinar ali kakšen drug ekspert za pasjo hrano, zgolj logično razmišljam, da me ne bi kdo narobe razumel .

Skratka, da potegnem črto….odločitev za slednje pelete se je izkazala kot pravilna in upam tudi kot dokončna. Sama resnično nisem pristaš nenehnega testiranja različne pasje hrane.

Edino kaj velja omeniti, če se bo kdo izmed vas tudi odločil za njih (mimogrede imajo odličen costumer service v smislu svetovanja)….prosim bodite izredno previdni pri izbiri velikosti peletov, ki jih naročate, saj sem sama bila izredno nepazljiva in sem namesto velikih naročila majhne, ki pa so v našem primeru, ko Conorja še vedno dosti hranimo iz roke (npr. med treningom) resnično neprimerni .

The post Najin »požrešno-debeli« pes 🐷 in izkušnja s peleti Naturavetal appeared first on Conor's Adventure.