»Pia misliš, da je jezen na naju, ker sva ga pustila 5 ur samega v zunanjem boksu?«, me je Primož zaskrbljeno vprašal pri poznem kosilu, med tem, ko sem v usta basala zadnje goveje rebro. Med kosilom sva cel čas pogledovala h Conorju, ki se je odkar smo prišli v hišo, čudno vedel. Obračal nama je hrbet, naju na trenutke ignoriral, se tiščal k tlom in naju gledal kot, da je najbolj bogi pes na svetu. Obnašal se je čudno, če povzamem .

Minilo je že dobra dva tedna odkar sva bila nazadnje v trgovini in posledično prazen hladilnik naju je prisilil, da sva se opoldne odpravila v Koper po nakupih. Biti po tolikšnem času ponovno v socializaciji, je bil izjemen občutek. In temu primerno je tudi trajala dolžina nakupa. Glede na čudovito sončno vreme, se nisva mogla upreti še kratkemu sprehodu vzdolž »koprske rive« in hitro je bila ura pet popoldne, ko sva se vrnila domov. Odziv Conorja, ko naju je po 5ih urah ponovno videl je bil klasično »divji«, kot, da se nebi videli mesce . Vedno znova sem fascinirana nad pasjim veseljem, ko svojega lastnika ponovno vidijo po par urah ali celo dneh. Čudovita lastnost, ki dela naše kosmatince tako zelo posebne napram ostalim živim bitjem.

»Ej ne vem….pismo, sej pa je bil že večkrat sam«, sem zamišljeno odgovorila Primožu na zgoraj zastavljeno vprašanje. »Sej pa nisva naredila nič drugače kot običajno. Zjutraj je dobil dovolj gibanja in pozornosti, lačen in žejen pa tudi ni bil….oziroma v boksu ima vodo tako vedno na razpolago«, sem začela na glas razmišljati med tem, ko naju je Conor od daleč gledal, kot da sva mu mlade pojedla .

Tekom večera se njegovo stanje ni pretirano izboljšalo. Obnašal se je kot kakšna »mulasta ženska«, ko ima tiste dneve . Bog si ga vedi kaj ga je pičilo. Ne smemo pozabiti tudi na puberteto, ki deluje očitno v valovih in se določeni občutki in obnašanje pri psu na trenutke precej potencirajo.

S Primožem sva se mogla strinjat, da nama je pes verjetno res zameril. Večer sva posledično namenila Conorju in igranju ter cartanju z njim. Dobre pol ure »tačkanja« (borba z rokavico) je bila dovolj, da se je pes spremenil nazaj v starega Conorja in pozabil kakšna krivica se mu je danes dogodila.

Čeprav po drugi strani pa sedaj razmišljam….da je lahko problem tudi v zunanjem boksu in Conorju le-ta preprosto ni vešč? Imamo ga šele dober mesec dni in morda je bilo obdobje navajanja Conorja nanj preprosto prekratko? Conorja sva začela sprva v boks zapirati za kakšne pol ure, smo pa dokaj hitro prešli na daljšo nekaj urno odsotnost. No…bomo videli, bova naslednji teden dala več poudarka zunanjemu boksu .

The post »Kuhanje mule« by Conor appeared first on Conor's Adventure.

Zjutraj sem doživela prav simpatično situacijo….

Običajno pred jutranjim delavnikom, preden se spravim pisat blog za prejšnji dan, pregledam situacijo na FB, IG, ali je potrebno komu kaj odgovorit, kakšna je statistika itd… Občasno v kakšno FB skupino podam še svoje mnenje, odgovorim komu na zastavljeno vprašanje itd.

No…danes sem naletela na zanimivo, izredno prijazno vprašanje ene punce, ki je v eni izmed FB skupin, iskala pomoč pri postavljanju zunanjega boksa. To, da je bilo več kot pol komentarjev popolnoma neprimernih in absurdnih sploh ne bom komentirala, ker mi je totalno mimo. Sama sem ji vljudno napisala svoje mnenje in ji odgovorila na vprašanje kaj dati po tleh boksa (mi smo dali dve vrsti peska). Nakar ni minilo pet minut, ko me je punca kontaktirala in me prosila za več informacij, češ kako je grozno, ker jo ljudje tako obsojajo…celo dobila je nekaj komentarjev tipa, da če bo pes v boksu, si ga naj sploh ne nabavijo .

Če sem iskrena mi še kar ni jasno zakaj so nekateri ljudje tako zelo proti zunanjemu boksu? Seveda ob predpostavki, da je pes fizično primeren za bivanje zunaj….torej, ima dolgo dlako . Plus, kot bivanje zunaj jaz razumem, da je pes v zunanjem boksu, ko lastnika ni doma, torej 5, 6 ali več ur. Zdaj ali tudi spi v zunanjem boksu, težko kar koli komentiram, ker dejansko sem zasledila primere, ko je psu pozimi v hiši prevroče in želi biti zunaj, načeloma pa tudi jaz raje vidim, da je pes ponoči s svojim lastnikom v hiši. Ampak…glejte vse je odvisno od situacije in seveda od živali .

Preden nadaljujem, naj omenim primer moje babice in dedka, ki ste ohoho let nazaj imela nemškega ovčarja. Pes je bil večino časa v boksu, tudi spal je zunaj (no razen pozimi, takrat je spal na hodniku)…Ampak, če bi vi videli ta boks . Uff….velikost garsonjere, pokrit, z ogromno pasjo hiško….skratka, jaz kot mala punčka, sem z Makusom (tako je bilo psu ime) preživela kar nekaj časa v njegovem boksu, saj je bilo prav fino .

Da nadaljujem…Omenjeni punci sem vljudno poslala nekaj fotografij našega boksa in ji zaupala našo izkušnjo:

Po tleh smo najprej nasuli tampon pesek (mešanica zemlje in peska), ki je neke vrste predpriprava

Nanj smo nasuli prani, grob pesek

Okoli boksa smo postavili panelno ograjo višine 2,05 cm

Kjer bo stala pasja hiška smo po tleh naredili lesen podest.

Nakar sem se spomnila, da vam v blogu še sploh nisem naznanila vesela novice, da nam je po par mesecih končno uspelo dokončati Conorjev zunanji boks . Če ne bi bil teren tako izredno zahteven (živimo na krasu, kjer so tla vse prej kot mehka) in se ne bi gradnja boksa prekinila zaradi obnove in menjave strehe garaže (kamor se boks naslanja), bi bila zadeva končana že kakšen mesec nazaj.

Sedaj razmišljam, da ne bi bilo slabo, če bi o naši izkušnji – gradnji zunanjega boksa, napisala mini članek? Kaj pravite? Morda pride komu prav…. Če ne drugega vam olajšam iskanje ugodnega ponudnika panelnih ograj, saj znajo biti nekateri precej dragi….

Se potrudim in v roku tedna dni napišem našo izkušnjo, velja?

The post Dajmo rečt par besed na Conorjev zunanji boks 😎 appeared first on Conor's Adventure.