Pošteno smo že zakorakali v jesen in tudi dnevi so se začeli konkretno krajšat. Posledično se ne moremo izogniti sprehodom v mraku oziroma temi. Če živiš na vasi (tako kot mi), kjer vidnost tvojega kosmatinca ni tako zelo pogojena z njegovo varnostjo, sprehodi v temi še niti niso tako velik problem. Ko pa mora biti kuža viden zaradi varnosti (pred avtomobili) na cesti, pa je zgodba popolnoma drugačna. In takrat je svetleča ovratnica praktično “must have”.

101 različica ovratnic z lučko, ampak vse je na baterije….in tudi te se izpraznijo

Na trgu danes obstaja že vsega svašta, bi lahko rekli po domače . Sploh, če greš na Amazon oziroma na Alibabo te kap zadene, ko vidiš kaj vse obstaja. No…da se nebi razumeli narobe. Mi razen marketinškega materiala (klikerji, flaška za vodo, všivne etikete itd.) iz Alibabe ne naročujemo ničesar. Je pa fajn iti pogledat kaj obstaja na trgu, da dobiš kakšno idejo.

Ko gre za svetleče pasje ovratnice oz. dodatke za zvečer, je možno na trgu najti 101 lučko. Pa ovratnico, ki se sveti, pa takšno ki utripa, pa lučko v obliki nastavka za na ovratnico itd. Ampak kaj, ko vse deluje na baterije. Vse je potrebno polniti in mnogo omenjenih stvari je tudi vprašljive kvalitete. Deluje morda mesec ali dva, potem pa je še samo za v koš.

Tudi mi smo lani jeseni uporabljali sicer dokaj praktično lučko (več tukaj), ki se je polnila preko USB kabla. Ampak kaj, ko se ti potem zgodi, da jo pozabiš napolnit in si spet v temi . Dobesedno. No…nam se je lučka celo zlomila, eno pa je Conor na sprehodu izgubil…tako, da…še sreča, da ni bila ne vem kako draga.

In, ker se nama večina idej porodi, ko imava tudi sama problem… Sva tudi takrat, dobro leto nazaj tuhtala, ali obstaja kar koli, kar bi bilo vidno ponoči, ne bi vsebovalo baterije, ampak bi se polnilo na dnevni svetlobi (sonce) oz. s pomočjo drugega vira svetlobe (luč, lučka od telefona itd).

Najin partner in vse njegove »high tech« komponente

Ne vem če poznate zgodbo (več tukaj) o tem kako smo prišli do ideje o magnetnih zaponkah na ovratnici? Najin partner, ki nama vse šiva nama je prvi pokazal omenjeno magnetno zaponko in tako se je rodila ideja o ovratnicah.

No nekako podobno se je zgodilo tudi s t.i. dodatkom, ki se sveti v temi, brez baterije. Še danes se spomnim tiste februarske nedelje, ko smo cel dan preživeli v njegovi delavnici in nama je tako mimogrede pokazal kaj je pred kratkim kupil na eni angleški spletni strani. »Wauu…pa ti to resno?? Tako močno se sveti??«, nisem mogla skriti navdušenja, ko smo ugasnili luč, potem, ko smo omenjeno zadevo nekaj minut držali pod lučjo v delavnici. »Pa pismo to ima še ja odsevni učinek«, sem bila totalno vzhičena, ko smo na zadevco posvetili z lučjo.

Ni bilo treba dosti, da je eden izmed naju dobil idejo o t.i. nočnem dodatku za pasje ovratnice, kjer bi uporabila omenjeno svetlečo komponento, celotna zadeva pa bi bila narejena kot dodatek, ki se ga namesti, obleče okoli vaše obstoječe ovratnice.

Kako omenjena zadeva sploh deluje in kje so je še uporablja?

Med pisanjem tega bloga, me je večkrat zamamilo, da vam že danes vizualno razkrijem celotno delovanje omenjenega nočnega dodatka, ampak dajmo za zdaj z uradnimi fotografijami počakat do petka, ko bo zadeva v prodaji….Morda zgolj za »žmoht« fotografija Conorja v temi iz nočnega testiranja dober mesec dni nazaj .

Ta isti dodatek/komponenta se drugače uporablja tako v letalski, kot vojaški industriji, pa za označevanje raznih zasilnih izhodov itd. Deluje izredno preprosto in sicer priporočljivo je, da se jo ima čez dan na dnevno-sončni svetlobi, proti večeru (preden greste na sprehod), pa svetujem, da jo položite še pod kakšno močno luč za par minut. Preden se s kužkom odpravite na sprehod njegovo ovratnico zgolj »oblečete« v omenjen svetleč dodatek in vaš kuža se bo spremenil v t.i. kresničko .

Pa to vse brez baterije…ja kako dolgo pa sveti?

Odvisno od tega koliko »močno« je napolnjena…torej kako dolgo jo pustimo pod virom svetlobe. Po trenutnih izkušnjah iz testiranj sveti nekje do pol ure. Nato pa ostane na minimalni jakosti svetlobe – torej, še vedno je vidna v izredno močni temi, ampak ne tako močno, da bi lahko rekla, da se še sveti. Upam, da razumete kaj mislim . Vseeno si ne želiva zavajati in »prodajati« mačka žaklju češ, da sva »izumila« ovratnico, ki ima brez baterij isti učinek, kot tiste z baterijami .

Aja pa kot rečeno že zgoraj ima prav tako odsevni učinek, torej, če nanjo posvetiš z lučjo se bo svetloba odbila, kot pri kresnički za varnost v prometu .

In ja….vse to deluje brez kakršne koli baterije. Ko neha svetit jo zgolj »napolniš« z lučko na telefonu (tako jaz naredim) in tvoj kosmatinec postane ponovno viden .

Več pa v petek….

The post Svetleča ovratnica brez baterije – ali je to možno? appeared first on Conor's Adventure.

Ko sem se nazadnje javila z blog zapisom, sem imela v načrtu še vsaj en, dva zapisa o Conorju, pa o tem kako smo razvijali našo držalo za Puller, če se morda spomnite? Ampak potem se je enostavno zgodilo. Kot danes večkrat slišim od kakšnega podjetnika …»zgodilo se je življenje«.

To, da nekaj rečem, celo obljubim in potem preprosto ne utegnem narediti, je verjetno moja največja napaka. Oz. problem s katerim se soočam, odkar sem na svoji poslovni poti. Tega ne počnem, ker bi rada koga okoli prinesla oz. grdo rečeno »nategnila«. Ampak ker si res noro želim ustreč vsem, ki nas spremljate. Smešno, da se mi to dogaja večinoma zgolj v poslovnem svetu.

Potem pa pride trenutek, ko moraš enkrat postaviti sebe in svoje zdravje na prvo mesto. Pa odnos s Primožem, da nisva več zgolj sodelavca in poslovna partnerja, temveč sva v prvi vrsti bodoča mož in žena. Da sva par, ki je zaročen že od davnega decembra 2019. In se še nisva utegnila poročiti. Ker preprosto ni časa. Kot več ni časa za šport in različne dejavnosti, ki sva jih včasih počela skupaj.

Potem se enkrat vprašaš čemu sploh vse to počnem? Ko se iskreno vprašaš o kvaliteti svojega, najinega življenja in preštevaš »žrtve«, ki jih je prinesla odločitev, da probava nekaj ustvarit. Ko ugotoviš, da imeti svojo firmo, je daaaaleč od tega, kar danes eni obešajo na velik zvon, češ »kako je fajn«. Pa kako je fajn, ker si sam svoj šef in nimaš več nobenga, ki bi ti gušil, pa matretiral. Pa kako je super, ker si sam ograniziraš svoj čas in greš na dopust, ko tebi paše.«

Ko dopust ni več dopust oz. ko moraš zavestno »izklopiti« možgane

Res, je da si sam organiziraš svoj čas, tudi za dopust ne rabiš nobenega vprašat, vseeno pa dopust več ni to, kar sem sama bila včasih navajena. To več ni 100 % odklop. Ko se v petek popoldne daš na »off« in se teden ali 14 dni kasneje v ponedeljek daš ponovno na »on«.

Za nama je teden dni dopusta v Egiptu. Čeprav sva bila letos že tri tedne na dopustu, slednje (to sva videla, šele ko sva prišla nazaj) ni bil dopust. Ker nisva odklopila. Niti malo. Ko sva se vrnila iz dopusta na Neretvi, sva popolnoma zgubila fokus, sama sem izgubila vso kreativo, da o nenehni utrujenosti tako mene, kot Primoža sploh ne govorim. Ko sedaj gledam nazaj sva bila po mojem oba tik pred tem, da pregoriva.

Morda se slednje na celotni zgodbi Conor’s Adventure ni toliko poznalo, ker priznam meni dajete vi z vsemi pozitivnimi komentarji, navdušenji nad nami, našimi produkti…res nor zagon. Pa vendar, ni prijetno, ko se začneš spraševati različna vprašanja, kot denimo »Ali je vredno?«.

Zato sva dopust v Egiptu želela izkoristiti zgolj za eno, za odklop. Da najdeva na prvo mesto najprej naju, da naju skupaj ne drži zgolj firma, temveč nekaj »posebnega«, zaradi česar še kar vztrajava drug z drugim. Ugotovila sva, sploh jaz, da, ko si v poziciji podjetnika moraš preprosto zavestno izklopiti možgane.

Moraš zavestno ne gledati mejlov, včasih kaki stranki zavestno odgovoriti dan ali dva kasneje. Sploh pa ponovno poiskati tisti svoj »zakaj« in osnovno bistvo podjetja, t.i. goli temelj Conor’s Adventure.

Prodaja in številke so pomembne….ampak ni vse v številkah

Spomniš se, da je bila dobra pasja vsebina, članki…navsezadnje blog o Conorju tisti, ki je predstavljal golo osnovo….od kod je vse izviralo. In med ležanjem v viseči mreži ter buljenjem v daljavo in zavestno »ne misliti« na nič, sem začela pogrešati pisanje, raziskovanje, kot sem nekoč rekla »kopanje« po internetu za novimi pasjimi informacijami .

Ugotovila sem, da naju je zadnje mesece obremenjevanje s številkami, biti boljši vsaki mesec in obremenjevanje s konkurenco (sama izredno težko prebavljam konkurenco, ki obljublja »marsikaj« če me razumete) ter dopuščanje, da so drugi začeli vplivat na najin fokus…stalo precej energije, zdravja, tudi najinega odnosa in navsezadnje tistega užitka zaradi česar se je vse skupaj začelo.

Rast podjetja in višje številke vsak mesec so želja in cilj vsakega podjetnika, ampak ni vse v številkah. Bolj je pomembno, kakšen vtis pusti tvoj produkt pri uporabniku. In dokler skoraj ne mine dan, da se mi nekdo izmed vas ne oglasi s sporočilom zadovoljstva, pohvale nad našim produktom….potem mi za številke in rast verjetno res ni treba skrbeti .

»Back to the Basics« in kaj bo v prihodnje drugače?

Danes, prvi dan po pravem dopustu, kjer sva se s Primožem res spočila in si dovolila, da nama je bilo za številke malo »vseeno«, se spet veseliva vsega kaj prihaja.

Sama sem si obljubila, da se bom poskusila v prihodnje bolj držati našega »osnovnega bistva«. Torej koristnih, iskrenih, sploh pa poučnih vsebin. Potrudila se bom napisati blog vsaj 1x, če ne 2x tedensko. Odvisno seveda ali bom imela o čem pisati . Več bom pisala o Conorju, o ozadju razvoja produktov, kaj se dogaja z znamko itd…

In končno je teden, ko prihaja….

In glede nato, da že od poletja napovedujeva, da prihaja nekaj norega za večerne sprehode. Nekaj, česar se jaz najbolj veselim, saj mi je princip delovanja svetovn . Glede nato, da je pred nami Helloween vikend, je logično, da omenjena zadevca pride ven v petek. Kaj točno bo to, pa več (tokrat pa res) v naslednjih dneh, ko se vam javim iz ozadja fotkanja, kot z blogom o tem kaj prihaja in kako slednja »nočna« zadeva sploh deluje …

Se beremo kmalu

The post Česar ti ne povedo, ko greš na samostojno poslovno pot? appeared first on Conor's Adventure.

Pravijo, da ko ima hudič mlade, jih ima dobesedno. Veš ono, ko si želiš postoriti 101 stvar, ustreči čim več ljudem, na koncu dneva pa ostaneš s polovično opravljenimi nalogami in kupom slabe vesti .

Nekako tako izgledajo moji delavniki (če pogledaš v mojo glavo) zadnjih nekaj tednov. Itak me slaba vest, v obliki malega hudička »Pia joj že tako dolgo nisi pisala bloga«, preganja iz dneva v dan. Kljub temu, da se je zgodilo toliko stvari. Tako s Conorjem, sploh pa s Conor’s Adventure….jaz pa nič. Tišina. Kot, da sem mrknila. In tudi, ko se končno spravim, na list zlijem in nekako ubesedim vse kaj se je od kar sem se javila zgodilo…mi zagode računalnik in funkcija »samodejno shranjevanje«, ki kot nalašč takrat ni vklopljena .

Ja prav ste ugotovili….nenadoma spet strmim v prazen list papirja in zaključne stavke prejšnjega bloga, ki je bil tam nekje konec avgusta .

Torej ponovno…. kaj se dogaja v ozadju Conor’s Adventure?

September je bil noro pester. No sej oktober ni nič boljši. Voziti slalom med potrebami Conorja, firme in privatnim življenjem….je na trenutke »za žile rezat«. Pa ne me razumet, da jamram, ampak želim dati občutek pristnosti, ki je daaaleč od tega, da je pri nas vse »top shit«.

Mnogokrat mi kdo reče, »ja pa vama firma tako laufa, pa tako vama vse gre«. Aha seveda mu odgovorim, »pol pa svizec zavije čokolado v folijo«.  Iskreno ni ravno tako. Res je, da kaj se tiče Conor’s Adventure, gre zelo dobro. Vsak mesec rastemo, kar je najbolj pomembno. Čeprav iskreno je meni najbolj pomembno, da ste vi kupci, res zadovoljni. Da ni še bilo neke konkretne slabe kritike. Veš ono, ko te kdo konkretno popljuva ali celo vrne pošiljko, ker nisi izpolnil pričakovanja. Včasih sem še sama prav pozitivno presenečena, nad navdušenjem ljudi…ampak ok, to ima prej opraviti z mojim izrednim perfekcionizmom . Ker pač menim, da vedno lahko kaj narediš še bolje…še bolj perfekt.

Kje zavarovati svojega psa?

Ena izmed tako imenovanih perfekt stvari, je bil po mojem mnenju članek, ki mi je v začetku septembra pobral ogromno energije, sploh pa časa. Če nas spremljate redno se morda spomnite, da sem se takrat podrobno ukvarjala z raziskovanjem in primerjavo različnih slovenskih zavarovalnic, ki ponujajo zavarovanje naših kosmatincev. Če ga morda še niste prebrali, ga najdete tukaj na tem linku. Glede na vaše odzive, sploh pa rekordno branost…. Je bil moj trud definitivno poplačan, saj ste me naravnost šokirali z vašimi pozitivnimi odzivi.

Finalisti za spletnega trgovca leta – kategorija male živali

Podobno pozitivno šokirana sem bila dober teden kasneje, ko smo iz strani organizacije Web Retailer Award prejeli sporočilo, da se je naša spletna trgovina uvrstila v finale za naj spletnega trgovca leta 2021 v kategoriji male živali. Ko sem videla, da sta naša konkurenta nihče drug kot Mr.Pet in Zoohit…mi je bilo vse skupaj na meji realnega. Dva velikana proti enemu malemu »zelencu« . 11.11.2021 je veliki dan, ko razglasijo zmagovalca. Če zmagamo vam že sedaj obljubim, da si bova s Primožem namislila nekaj norega, nekaj velikega….pač nekaj, da se vam zahvalimo, proslavimo. Ker brez vas, naših ljubih strank, ne bi bilo niti finala .

Tako kot se trudimo na razvoju novih produktov, se trudimo tudi na izboljšavi spletne strani, sploh ko gre za varnost nakupovanja na spletu.

Pridobili oznako Certified Shop

Ker nam je vaša uporabniška izkušnja izredno pomembna, sva se s Primožem odločila, da gremo v postopek pridobivanja certifikata Certified Shop Premium. Slednjega lahko pridobi vsaka trgovina, zgolj ustrezat mora določenim kriterijem. Kdor še za omenjen certifikat ni slišal; »CERTIFIED SHOP® je simbol varnega spletnega nakupovanja. Zanesljivim trgovcem podeljuje oznako zaupanja, potrošnikom pa omogočamo, da si pred nakupom ogledajo oceno spletne trgovine in preberejo mnenja kupcev«.

Trenutno ima naša trgovino oznako Certified Shop Lite, kar pomeni da imamo sicer opravljene vse potrebne analize in spadamo med varne, preverjene in zanesljive spletne trgovine….Vendar tisti ta »jači« trgovci imajo oznako Cerfitied Shop Premium. Slednja ima dejansko neko veljavo ter zaupanje med potrošniki, vendar za to potrebuješ 50 mnenj dejanskih kupcev.

Če nam želiš pomagati, ne pozabi po nakupu v naši trgovini izpolniti anketo, ki se ti pojavi na zaslonu .

Uradno postali člani Primorskega tehnološkega parka in GoStartup Akademije

Kot vemo ni vse zgolj na dobrem produktu in dobri spletni strani….ogromno je tudi kakšna ekipa je v ozadju znamke, sploh kakšno je njeno znanje. In ker pravijo, da znanja ni nikoli preveč… Sva se s Primožem že poleti lotila iskanja morebitnega mentorja, oziroma možnosti, da bi se pridružila kakšnemu inkubatorju. Sledenje nama je tudi uspelo in že poleti sva začela sodelovati s Primorskim Tehnološkim Parkom, v sklopu česa sva tudi dobila svojega mentorja.

Par tednov nazaj smo bili sprejeti tudi v GoStartup Akademijo, kjer bova s Primožem v naslednjih tednih nadgrajevala svoje znanje iz področja podjetništva. Morda pa dobiva še kakšno noro idejo Nikoli se ne ve….

Na trg dali še nekaj novih produktov….in kaj vse še pride…

Torej…spletno stran smo »spimpali«, znanje tudi….oz. na tem delamo praktično dnevno. Kaj pa produkti? Glede nato, da se pri nas vedno nekaj dogaja, da smo od začetka prodaje skoraj mesečno oz. rečimo na dva meseca dali ven kaj novega, ni bilo slednje povprečje do danes nič slabše

V začetku septembra smo na trg poslali težko pričakovan dodatek za ozke ovratnice in sicer ročaj za 25mm ovratnico. Teden dni nazaj pa smo v našo trgovino dodali izredno zanimiv produkt o katerem bom več govorila v naslednjih dneh in sicer gre za Držalo za igračo Puller (v trgovini ga najdeš tukaj).

Trenutno smo v testiranju različnih kosov opreme. Sama se iskreno najbolj veselim tistega kar pride konec oktobra na pred-vikend Noči Čarovnic . Gre za produkt, ki je meni osebno najbolj svetovn….ker ko vidiš kako deluje ti je prav ono…wauu….

Potem konec novembra prihaja verjetno težko pričakovana torbica za telefon…ampak do takrat še je daleč .

Kako pa kaj Conor…in navsezadnje midva?

Sedaj sem poskusila čim bolje orisati kaj se dogaja s firmo, z znamko Conor’s Adventure….zakaj občasno malce poniknemo tako iz FB, sploh pa iz bloga. Ja….dan ima na žalost zgolj 24 ur.

Kaj se tiče najinega kosmatinca, obraza in »krivca« znamke … Conor je super. Se mi zdi, da šele zadnji mesec opažam, da pes tudi v glavi noro odrašča. Čeprav treniramo doma in priznam, da se občasno zgodi, da nimam toliko časa zanj, kot bi si sama želela, se slednje ravno ne pozna. Pes je legenda. Na trenutke me prav šokira. Kakšen ukaz ali vaja, ki je nisva delala že nekaj časa, mu nenadoma več ne povzročata težav in ju naredi brez problemov. Tudi želja po delu se je izboljšala. Je pa res, da se je tudi moj odnos do njega malce spremenil. Trudim se, da sem bolj potrpežljiva, manj groba in bolj nežna do njega.

Huh….kaj pa se tiče najinega odnosa s Primožem. No to je tisti del, ko sem na začetku govorila, da je daaaleč od perfekcije. Priznam, da je firma, pa tudi situacija s Corono, pustila na najinem odnosu, zvezi kar nekaj ran, posledic. Na trenutke je izredno težko, sploh pa kritično… Ampak se ne dava. Veva kaj je najino »jedro«, oz. kaj je tisti X faktor, ki naju drži skupaj. Priznam pa, da si nisem oz. nisva si mislila, da zna biti na trenutke tako izredno težko… Ko se sešteje ves stres, različna pričakovanja, pomanjkanje časa in 101 dejavnik… zna biti res izjemno naporno. Pa vendar, ko se spet najdeva in se ozreva nazaj, kaj sva ustvarila v zadnjega pol leta, dejansko je vredno .

The post Kam sem mrknila? In ko ti gre vse narobe…. appeared first on Conor's Adventure.