Je bilo v planu, da se vam javim v ponedeljek oz. najkasneje v včeraj z vikend poročilom… Ampak iskreno. Sanja se mi ne kdaj se je sploh zgodil ponedeljek . No včeraj, sem postorila zgolj to kaj je bilo res nujno, ter si vzela več časa za Conorja…. Danes pa je spet čas za nov blog zapis, kjer bom na kratko naredila pregled tedna in namenila kar nekaj besed odnosu s Conorjem

Za nami je nor teden. Tako iz vidika dogajanja (lansirali smo nov produkt), kot iz vidika vrhunskih številk na FB (sej veste, doseg, pa koliko ljudi te vidi, komentira, lajka itd…pač te marketinške fore ), da o prodaji sploh ne govorim….ko sva v nedeljo zvečer skupaj potegnila cifre zadnjega tedna, naju je skoraj kap . Ko je beseda HVALA, da nam zaupate, skoraj premalo .

Helloween in Majev memorial in kje nas najdete v nedeljo 7.11?

V nedeljo smo bili na 3 Majevem memorialu, ki ga je organizirala super punca Melani v sodelovanjem z zavodom Psi&Mi. Šlo je za vrhunsko organiziran pasji dogodek, kjer so bili postavljeni različni poligoni za delo z nosom. Celoten dogodek je bil izrazito »Helloweensko« obarvan, kar mu je dalo poseben čar . Psi so se soočili z različnimi poligoni, kjer je bilo treba poiskati priboljšek ali esenco nageljnovih žbic.

Vem…morda se vse skupaj ne sliši nič posebnega, ampak verjemite, iskanje omenjenih stvari zna biti posebej zabavno, če imaš prej občutek, da iščeš na »pokopališču« oz. kraju zločina, kot pa na travniku . Malce mi je bilo žal, da se nisva v tekmovanju pomerila tudi midva s Conorjem, saj bi najin kosmatinec verjetno noro užival .

Mi smo se dogodka udeležili »zgolj« kot sponzor (podelili smo nekaj nagrad) in predstavili smo se tudi s stojnico . Kot rečeno bilo je super fajn. Meni je vedno znova fino spoznavat različne ljudi, sploh pa vas, naše stranke v živo . Malce pokramljat, kakšno rečt itd.

No naslednja možnost, da nas vidite v živo bo v nedeljo, 7.11.2021, v Kopru.

Spet bomo sodelovali s stojnico in nagradami na ZAKLJUČNI DRŽAVNI TEKMI V RALLY OBEDIENCU. Iskreno komaj čakam…pač meni so ti dogodki noro fajn .

Jaz in Conor, Conor in jaz… ko odvržeš »pričakovanja« in zgodi se…čudež

Včerajšnji dan je bil namenjen zgolj nujnim stvarem…saj je za kaj ostalega preprosto zmanjkalo baterij . Veš ono, ko si prazn in se prestavljaš iz enga dela hiše na drug del…nato pa vse skupaj pošlješ nekam in greš ven na sprehod.

Posledično sem si vzela več časa za Conorja. O najinem kosmatincu imam tako namen v naslednjih dneh napisat eno daljšo blog objavo, sploh o tem, kaj bi svetovala sebi eno leto nazaj .

Najin odnos se je res NORO spremenil. Poleg tega, da je kosmatinec bolj kot ne odrastel, sem tudi jaz malce pasje »dozorela«, če se lahko tako izrazim. Sploh, ko je govora o razumevanju psa, pa o pričakovanjih do njega.

Začela sem se spraševati kaj si JAZ res ŽELIM od njega in ZAKAJ si to želim?

V nekem trenutku sem se iskreno vprašala kar nekaj stvari, ki so me precej časa preganjale.

Želim, da narediva BBH in ne vem kakšne vse izpite zato, ker si jaz to želim, ali ker je to pač frajersko in, ker pač imam belgijca?

Želim, da mi hodi »poleg«, popolnoma šolsko, z glavo/pogledom prikovan name, ker je to pač »MUST«, ker je belgijc, ali ker si jaz to želim?

Pa mi je pred tedni en Instagram zapis/objava od Tactical_K9_Family (gre za profil/osebo, ki jo jaz v svetu belgijcev nekako najbolj cenim, saj ima tip res rezultate…ne mislim tiste, kjer podeljujejo pokale ) dala konkretno za mislit, ko je Michael govoril o odnosu in zaupanju med psom in vodnikom. Žal slednjega zapisa točno ne najdem, ampak bilo je govora o vezi med psom in vodnikom. O zaupanju, spoštovanju, razumevanju, poslušanju. Pa grajenju samozavesti psa.

Vem….marsikdo mi bo rekel, da nisem povedala oz. napisala nič novega. Češ, sej to že vse vem.

Iskreno se vprašaj, je tvoj kosmatinec tvoj partner ali podaljšek ega?

Super, vam rečem. Res, če živiš, razmišljaš že dolgo tako, in gledaš na psa kot na partnerja in ne na podaljšek tvojega ega, potem super.

Sama priznam, da sem se v preteklosti zaplezala v razna »pričakovanja« sebe in okolice, kaj vse bi moral Conor pri tej in oni starosti znati in kako dobro. Pa kaj si bodo mislili drugi. Priznam. Okolica je imela name, na najin odnos precejšen vpliv. Sploh zato, ker je belgijc, ker je »malina«. In ta pasma, tako »vse zna«, praktično so to »superman-i« med psi…

No…pa se je zgodil tisti zapis od Michaela, meni pa je v glavi naredil konkreten klik. Po mojem je žarnica počla od sile …

Spoznala sem, da imam doma res vrhunskega psa, ki je bolano potrpežljiv, sicer izredno občutljiv (točno tako kot sem tudi jaz), ampak je življenje z njim res norooo enostavno. Sploh je v nulo skuliran, niti malo živčen, agresiven, in čeprav je belgijc, lahko tudi pol dneva preleži (ne govorim, da je to vsak dan, da se razumemo ), brez da bi kazal kakršne koli znake pomanjkanja.

Čeprav ne hodi »šolsko« poleg in nimam ravno občutka, da v strogi poslušnosti (to kaj nas je učila Brina) noro uživa, pa obvlada cel kup različnih ukazov, ki znajo v resničnem življenju priti morda celo bolj prav, kot omenjen »poleg«, ki ga morda ne boma nikoli prav osvojila .

Določenih stvari se ne moreš naučiti v knjigah in na spletu

Morda lahko iskreno rečem, da sem se lastnemu psu prav »odprla« šele sedaj. Dobro leto potem, odkar je pritacal v naš dom. In tega te ne naučijo v knjigah. Niti na spletu ne moreš tega občutka »povezanosti« med psom in lastnikom prebrati, se naučiti. To pač pride. Jaz bi rekla, da to te nauči pes sam. Če mi seveda dovoliš.

In ja..čeprav tudi danes z noro odprtimi očmi občudujem različne IG profile in pse, ki obvladajo vse in še več…In čeprav me na trenutke še vedno potegne v oni svet želja, kako bi rada šla s Conorjem v IGP in iz njega naredila »svetovnega prvaka« (pretiravam), se iskreno ob pogledu nanj, na njegovo lojalnost, potrpežljivost, sploh pa neomajno ljubezen in dejstvo, da pač živim na vasi na Primorskem, kjer žal ni takšnih pogojev kot v Ljubljani….sprijaznim, da tako pač je in, da na koncu vseeno šteje to kaj sva po vseh padcih, vzponih in pretresih v najinem odnosu zgradila.

The post Pregled tedna in odnos s Conorjem appeared first on Conor's Adventure.

Jap prav ste prebrali s Conorjem smo se ponovno vrnili v našo »staro« pasjo šolo KD Obala. Razlog? Jih je kar precej. Sem pa iskreno zelo dolgo razmišljala in premlevala ali sploh vse javno povedat. Ampak ajde…če se ponovno spomnim naših začetkov in razlogov zakaj je naš blog nastal in kaj govorim že od začetka, da sem iskrena in mi ni problem povedat tudi kaj neprijetnega. Pa se dajmo dotaknit naše izkušnje okoli različnih pasjih šol.

Torej, vsi ki nas berete redno veste, da smo nekje novembra (če se ne motim) začeli trenirat pod okriljem pasje šole Šavs. Želja je bila po treningu višje poslušnosti, saj sva se s Primožem takrat resno pogovarjala, da bi šli nekoč v IGP. Corona je naredila svoje in z inštruktorico smo se dogovorili, da bodo treningi online. Zanjo je bil takšen princip treninga nekaj čisto novega, za nas pa tudi. Začetki načeloma niso bili slabi…ampak, čez čas se je hitro videlo v praksi, da to pač ne gre. Zdaj to je moje mnenje (spoštujem ostala mnenja), pač učenje psa oz. bolj v tem primeru naju, kot začetnika višje poslušnosti preko spleta je ojoj….

Kako je “oddaljenost” odnesla IGP treninge

Jaz sem človek, ki rabi trenerja na licu mesta. Da mu takoj pove, kaj počnem narobe in zakaj slednje ni ok. Situacija s Corono je žal treninge v živo onemogočala. Sedaj, ko so se stvari vendarle umirile in so se pasje šolo ponovne odprle, sva s Primožem hitro videla, da se zaradi pomanjkanja časa ne bova mogla voziti na treninge v Ljubljano.

Še prej sva ugotovila, da glede na najin nor tempo (njegova služba in razvoj Conor’s Adventure) težko dava noter vse nujne treninge, ki jih šolanje za IGP zahteva. Naj spomnim, da je IGP sestavljen iz treh disciplin, poslušnost, obramba in sledenje.

Kot piko na I vsemu skupaj je botrovala tudi odločitev t.i. »simpatija« s trenerjem. Inštruktorica Šavsa je iz vidika profesionalnosti, znanja verjetno ena izmed boljših v Sloveniji. Njen način dela je, res top. Žal se nisva ujele v odnosu trener – varovanec. Zdaj ali je krivda na moji oz. njeni strani je težko sodit, pač tako je bilo. Žal.

Koga priporočam in zakaj?

Mogoče mi je najbolj »hudo« za njenim res dobrim trenerjem (markerjem) obrambe, nad delom katerega sem bila res očarana. Sploh se mi je zdelo, da Conor resnično uživa v treningih obrambe (četudi sta bila zgolj dva). Če ste iz Ljubljanskega konca in je vaš cilj trening IGP, potem Šavs definitivno priporočam.

V primeru, da je vaša želja klasična poslušnost ali priprave na BBH. Oz. imate morda kasneje želje v Rally Obedience (RO), potem bo (po mojem subjektivnem mnenju) pravi naslov Urša Medvedšek.

O njej sem pisala že večkrat, saj je z nami od vsega začetka, še preden smo dobili Conorja. Žal  je tudi iz Ljubljanskega konca, tako, da treningi pri njej tudi niso prišli v poštev, nam pa je dala res ogromno nasvetov, popravkov, mnenj skozi Conorjevo odraščanje itd.. Je izredno topla oseba, ki prav tako premore ohoho znanja, saj se je preizkusila tako v sodniških vodah, IGP vodah, vrhunska je v RO in še bi lahko naštevala.

Nazaj v KD Obala

Žal je vse to za  nas predaleč. Čeprav sem mnenja, da je Slovenija dokaj mala pa vendar s Conorjem nimamo nekih hudih tekmovalnih ambicij, tako, da smo se po premisleku in po nasvetu Urše kaj in kako vrnili nazaj v KD Obala. In iskreno prav vesela sem bila spet »domačega« poligona in srečanja bivših “sošolcev” iz male pasje šole.

S Conorjem sva se tako že trikrat udeležila nadaljevalnega tečaja (ob ponedeljkih in četrtkih) oz. priprav na BBH izpit in glede na mnenje in pohvale trenerja sva zadovoljna. Zahvaljujoč Brini imamo res dobre osnove, ki se jih poskušam držat kot pijanc plota. Sploh pa sem res vesela, da nas je naučila, da smo šli vsa povelja znova, saj med tem, ko se praktično vsi tečajniki »derejo« (ne dobesedno) na svoje pse v povelju »sedi«, »prostor/dol« in »poleg«, imava midva neko čisto svojo špraho .

Bistvo je skupen hobi, ki povezuje vodnika s psom

Najbolj od vsega pa mi je všeč, da nekam hodiva skupaj. Torej Conor je z drugimi psi, kar je izvrstno za njegovo socializacijo, jaz pa tudi upam, da bom v prihodnje v KD obala našla še več novih poznanstev. Kam nas bo pot zaneslo po izpit BBH pa se pustimo presenetit. Glede nato, da bojda na Primorskem ni neke konkretne možnosti po treningu IGPja, ni 2x za rečt, da ostanemo kar pri KD Obala in gremo v Rally Obedience. Navsezadnje je bistvenega pomena, da se s psom nekaj dela, imava nek skup hobi, ki naju povezuje .

The post KD Obala dobrodošla nazaj appeared first on Conor's Adventure.

Vsi, ki nas bolj kot ne redno berete veste, da se s Conorjem ukvarjava redno, vsak dan…brez pardona. Na dnevni bazi sta dva dolga sprehoda in en kratek.

Prvi je zjutraj (okoli 9ih) traja nekje 45 min in zajema sprehod + vaje hoje na povodcu + metanje žogice.

Drugi je okoli 15ih in traja tudi nekje 45 min, vendar je bolj namenjen igranju s Pullerjem, treniranju poslušnosti, izvajanju trikcev na »domačem« poligonu itd. Klasičnega sprehoda je manj, morda zgolj 10 min za ogrevanje/ohlajanje.

Tretji sprehod je zvečer okoli 20ih, traja zgolj 10-15 min za opravljanje lulanja/kakanja.

Kljub temu, da se s Primožem trudiva Conorju zagotoviti čim več raznovrstnega gibanja (ne zgolj klasičen sprehod, kjer sta vodnik in pes vsak v svojem svetu ) in posledično poleg fizične tudi nekaj psihične aktivnosti, pa najino delo z njim ni strukturirano. Morda se bo slišalo čudno…ampak z njim vsak dan trenirava, vendar brez konkretnega cilja. No vsaj do sedaj je bilo tako. Odkar sva se prejšnji teden odločila za nadaljevanje »pasjega« šolanja pa upam, da bodo stvari malce drugačne.

To, da si želiva s Conorjem opravljati tečaj A in nato čez čas tudi tečaj BBH, verjetno že veste. Oba tečaja predstavljata osnovo v kinologiji. Med tem, ko tečaj A (kjer se vse dela na povodcu) ni predpogoj za opravljanje tečaja BBH, pa je le-ta nujen, če želimo v prihodnje opravljati višje izpite v smeri klasičnega šolanja v svetu kinologije. Tečaj BBH je sestavljen iz treh delov; najprej je treba opraviti teoretičen izpit, nato sledi prikaz poslušnosti na poligonu in na koncu še preizkus v urbanem okolju.

Čeprav je pogoj za opravljanje tečaja A, starost psa 12 mesecev in za BBH 14 mesecev, je treba začeti delat s psom (da bo na izpitu vse tako kot mora biti) čim prej. Med drugim sva se s Primožem končno tudi odločila v katero kinološko disciplino si želiva s Conorjem v prihodnje iti. To je IPO (Internationale Prüfungs-Ordnung) oz. od leta 2019 se imenuje IGP (Internationale Gebrauchshunde Prüfungsordnung).

Mnogo ljudi zmotno misli, da je IGP zgolj obramba, kjer se psa »naredi« agresivnega….vendar je to daleč od resnice.

Tudi sama sem še ne tako daleč nazaj mislila podobno. Morda je glavni razlog v podajanju informacij, saj ko v youtube vpišeš »IPO competition«, ti večina video-zadetkov prikazuje lajajoče in na pogled agresivne pse. To kaj opisujem je zgolj en del IGP-ja od skupnih treh disciplin, ki jih mora pes obvladati. Drugi dve disciplini sta še sled in poslušnost.

Glede nato, da IGP zahteva ogromno znanja in še več časa….nama je popolnoma jasno, da so najine želje morda trenutno precej visoko leteče, ampak bomo videli kaj bo iz vsega skupaj nastalo. Je pa res, da je treba začeti s psom bolj načrtovano, sploh pa pravilno trenirat. Zaradi tega sva tudi začela trenirat in sodelovat z Brino Pungerčič iz pasje šole Šavs.

Z Brino sva kontakt navezali, ko sem na Instagramu iskala primeren aport (igrača za borbeno igro). Nato sem jo začela spraševati nekaj o treningih obrambe, pa nasploh o treningih IGPja itd. Sledilo je srečanje in pogovor preko video-klica, kjer smo se še bolje spoznali in nama je predstavila svoj način dela. Ravno njen natančen, sploh pa individualen pristop do vsakega tečajnika je bil glavni razlog, da sva se pred dnevi dokončno odločila za sodelovanje z njo.

Kako bo vse skupaj potekalo, pa sporočim v prihodnje .

Če koga zanima več informacij o razvoju IPO oz. IGP:

https://en.wikipedia.org/wiki/Schutzhund

The post Začetek »resnega« šolanja s pasjo šolo Šavs appeared first on Conor's Adventure.