Vprašanje za 1000 €. Poleg vseh trikcev in vaj, ki smo jih do danes naučili Conorja, se mi zdi vaja, da pes na ukaz drži v gobcu določeno stvar, najtežja. Sej ne, da sem sama to isto vajo pred časom jemala ful »zviška« češ….eh sej to pa ja ni težko, ko sem gledala različne IG profile, kjer vodnik daje psu v gobec od lesa, lista papirja, plastenke z vodo, do steklenega kozarca za pivo. Če vas zanima o čem govorim si poglejte tale posnetek.

Da se razumemo, držanje v gobcu za psa nevsakdanjih stvari, verjamem, da je precej težka naloga. Toda naučiti ga, da na ukaz v gobcu drži denimo zvezek ali samo njegovo igračo (cufo), pa sem si mislila, da ja ne more biti tako težko. Aha…spet moja naivnost in neizkušenost v pasjem svetu .

Razlog, da sem vajo jemala precej zlahka je tudi dejstvo, da Conor izredno dobro razume in obvlada ukaz »zgrabi« in »spusti«. Le-te se je zelo dobro naučil med borbeno igro, ki je pri nas praktično dnevno na sporedu. Kot že ime pove, gre za igro, kjer pes in vodnik vsak na svojo stran vlečeta igračo in je super za krepitev ugriza psa. Dodatno ga lahko med igro še naučite različnih ukazov, kot je »spusti«, »zgrabi«, »drži« tudi »prinesi«, ki se izkažejo za praktične v vsakdanjem življenju.  

Denimo pri pospravljanju . Jap…dejansko sem ga naučila, da mi pomaga pri gospodinjskih opravilih. Sicer še je vajenec, ampak mu gre vedno bolje. Zgornji ukazi pridejo izredno prav, če mi pri prenašanju perila (iz ene sobe v garderobno omaro) pade iz rok zvitek nogavic. Takrat vedno izkoristim priložnost in ukažem Conorju, da mi nogavice prinese. Res, je da včasih traja, da mu potegne, kaj točno želim od njega, pa vendar, zakaj ne bi psa zamotila tudi na malce drugačen, gospodinjski način .

Ravno včeraj mi je pomagal med slačenjem posteljnih rjuh. Zakaj bi jaz nosila rjuhe, če pa imam pomagača, sem si mislila in Conorju ukazala »Zgrabi odejo« in pokazala na preobleko od odeje. »Priden…sedaj pa prinesi sem« in sem šla v kopalnico, odprla koš za perilo in z besedami »Jaa…supeer…priden…jaa…prinesi….sem prinesi«, spodbujala Conorja, da je na koncu v koš odložil prevleko. Ko mu je uspelo, sem se počutla, kot da sem psa naučila, da si zna sam rit obrisat, po veliki potrebi …haha….

Ne glede na pamet in občasno hitro dojemanje najinega psa, sva totalno pogrnila, ko je šlo za učenje držanja predmetov oz. natančneje cufe v njegovem gobcu. Ni variante, da ga prepričaš, da naj cufo namesto igranja z njo, zgolj drži v gobcu. Še prej sva ga prepričala, da je pustil, da mu cufo položiva na glavo in je par sekund pri miru….da pa bi jo zgolj držal v gobcu….no way.

Verjetno se sprašujete, zakaj nama je omenjena vaja tako pomembna?

Se še spomnite, da sem pred kakšnim tednom ali dvema namignila, da za naše zveste sledilce oz. bralce pripravljava predbožično presenečenje?

Jaa…malo še…., še par dni in gremo z najino prvo »mini kampanjo« live. Do sedaj naj povem zgolj to, da bova najinih 50 zvestih sledilcev oz. bralcev nagradila…oz. nagradila bova vaše pse.

Toda do takrat je treba narediti še par primernih fotk…in da, prav ste razumeli, zamislila sva si prav posebno božično sceno, kjer pa imava za zdaj težave z nesodelovanjem glavnega igralca . Ampak upam, da se v naslednjih dneh primerno spogajamo in bo gospodič oddelal tako kot se od njega pričakuje .

The post Conor, gospodinjska opravila in neuspešno učenje nove vaje appeared first on Conor's Adventure.

Za nama je ponovno izredno produktiven vikend. To je tudi glavni razlog, zakaj že od četrtka nisem pisala nobenega bloga. Preprosto ne utegnem. Je pa precej novega, sploh iz področja »Conor’s Adventure brand in the making«, če se lahko izrazim po angleško .

V petek sva v predogled končno dobila tkane všivne etikete. Ne morete si zamisliti koliko »švica« je bilo prelitega za temi etiketami. Na trenutke se res vprašam, kaj nama je bilo to treba .

Največji problem je bilo najti primernega, sploh pa kvalitetnega dobavitelja. Hudič je, ker najin logotip (Conor’s Adventure) ni ravno enostaven, zahvaljujoč pasji podobi Conorja. Logotip je nastal pri njegovih treh mesecih, ko je imel malecki še povsem črn rep. Do danes se je le-ta že malce posvetlil, logo pa bo kot spomin na najine začetke, kot tudi na njegovo »pasje otroštvo« ostal kar isti .

Skratka, kaj se tiče dobavitelja in všivnih tiskanih etiket, je bilo pestro. Najbolj se je zalomilo pri barvah, saj so od naju zahtevali številko pantona. Pantone lestvica je lestvica standardiziranih barvnih odtenkov. Omogočajo lažje sporazumevanje med tiskarno, oblikovalcem in stranko. Ker sva pri tem procesu stranka in oblikovalec ena oseba (jaz) in, ker sem sama takšno stvar delala prvič mi je bilo valda težko za znoret.

Na faxu so nas naučili osnov oblikovanja, pa razliko med CMYK in RGB barvo, pa nekaj osnov glede tiska, o pantone lestvici in številkah ni bilo nobenega govora. No, da skrajšam….s pomočjo pantone številk se poskusi doseči čim bolj točno barvo osnovnega izdelka, to je v najinem primeru logotip. In, če imaš na razpolago 50 različnih odtenkov rumene oz. oranžne….in si po karakterju izredni pikolovski (govorim seveda o sebi), je to problem .

Ampak kot vidite nama je uspelo in izdelek je končno na mizi . Morda je za moje pojme trup psa malce prerumen, ampak ok, vsaka stvar pač ne more biti popolna.

Ta vikend sva tudi testirala nove pasje ovratnice. Če se morda spomnite, sva vam že pred časom namignila, da bova v sklopu najinega branda na trg poslala tudi pasje ovratnice in povodce. Ovratnice bodo res nekaj posebnega in jih takšnih (glede na najine raziskave) v Sloveniji ni moč dobiti. Kaj je na njih tako posebnega naj za enkrat še ostane skrivnost, vas bova pa prosila za pomoč pri izbiri barv, ki jih bo moč kupiti. Res bi vsakega izmed vas, ki nas redno berete prosila za povratno informacijo kakšne barve ovratnice običajno iščete oziroma kupite svojemu psu?

Prav tako sva danes ponovno obiskala najinega dobavitelja na drugem koncu Slovenije. Dorekli smo vse podrobnosti kaj se tiče fizičnih popravkov na pasjih ovratnicah, povodcih, kot tudi na ostalih pasjih izdelkih (za psa in vodnika), ki jih trenutno razvijamo. S popravki smo prišli že skorajda do konca, sedaj je potrebno naročiti zgolj končni material in ogromno drugih različnih pripomočkov (različne sponke, karabini, različne elastike, obročki, zapenjala itd.), ki bodo pripomogli k multifunkcijski uporabi izdelkov.

Upam, da nama v naslednjih dneh uspe naročiti praktično vse kaj je potrebno, da se lahko v roku 14 dni končno lotimo testiranja na prvih »pravih uporabnikih«….torej na najinih pasjih prijateljih, ki bodo dali kritično mnenje ali najino pol leta trajajoče delo sploh pije vodo, ali naj vse skupaj pozabiva

The post Všivne etikete Conor’s Adventure in testiranje pasjih ovratnic appeared first on Conor's Adventure.

Ali tudi vi komaj čakate december in z njim povezano praznično vzdušje? Sej vem, glede na trenutno izredno neprijetno situacijo, se bojim, da bo »veseli december« precej klavrn, ampak….dajmo biti optimistični, da se bodo ukrepi v roku meseca dni vsaj malce omilili . In bom lahko ponovno »legalno« obiskala starše, babice in dedke v mojem Mariboru .

Do takrat bo pač treba biti lepo »priden« v naši mali Divaški občini. No vsaj sonce imamo za razliko od marsikoga drugega po Sloveniji…tako, da ne bomo jamrali …

»Mah klinc gleda…dajmo malce pohitet s prazničnim vzdušjem«, sem zamomljala Conorju med rezanjem korenja in si šla na YouTube vklopit božično muziko. Ne morem si pomagat. Ko se približuje konec novembra, prav komaj čakam, da si lahko zavrtim kakšen božičen komad, ki me nemudoma spravi v boljšo voljo .

Nadaljevala sem z rezanjem korenja, Conor pa je med tem mirno in potrpežljivo, kot vojak sedel pred svojo prazno posodo in čakal ali bo morda priletelo kaj iz »neba«. Ker sem nekaj trenutkov njegovo hipnotiziranje in prosjačenje…češ, »daj mi nekaj za jest« ignorirala, sej je kosmati lump počasi priplazil do kuhinjskega pulta. Čeprav dobro ve, da v kuhinjo nima vstopa, se zna na trenutke narediti izjemno neumnega in pozabljivega .

Prav res. Pes si je sposoben tekom treninga zapomnit in tudi izvest vse žive ukaze, da pa nima vstopa v kuhinjo in kopalnico, to pa skoraj vsak drug dan pozabi. Ti naši kosmatinci so res izjemno zanimiva bitja .

 »Alo…kaj delaš v kuhinji? Hitro ven«, sem ga oštela in ga nagnala iz kuhinje. Malecki se je ves sključen, kot, da sem mu mlade pojedla odvlekel nazaj do njegove posode in ponovno začel z izvajanjem hipnoze . »Bi jedel korenček?«, sem ga vprašala začudeno in mu ponudila par koščkov. Madona je bil luštkan, ko jih je hrustajoče zgrizel. »Izvoli, ni ravno kost, ampak hrusta podobno, pa še zdravo je«, sem mu dejala, ko sem mu nato ponudila še celo korenje.

Haha…kot, da bi dobil najbolj slastno kost. No, ok…malce pretiravam, pa vendar. S korenčkom v gobcu se je zleknil na preprogo pred balkonskimi vrati in začel obdelovati svojo slastno vegansko kost.

Kasneje popoldne, ko sva se vračala iz Divaškega letališča, kjer sva si ponovno dala duška v smislu lovljenja, igranja in tudi treninga, sva se ustavila še pri našem mesarju. Za nagrado za res dober trening sem mu privoščila še eno kost, tokrat takšno konkretno fajn mesnato.

….in razlika v mlaskanju in glodanju napram prej je bila seveda očitna….očitno mu meso še vedno diši…haha .

The post Zakaj dat psu kost, če pa je korenček boljši 🥕? appeared first on Conor's Adventure.

Včeraj sem iz mojega vjolčnega mest, prejela izredno dišeč paket. Oz…ups…Conor ga je dobil . Šele po oddanem naročilu prejšnji teden sem ugotovila, da je Pasja Teta »štajerka« in takoj mi je bilo bolj toplo pri srcu. Vem, morda čudno, ampak kadar koli pri naročevanju izdelkov opazim, da gre za podjetje štajerskih korenin, začutim nemudoma neko pripadnost…ali pa zgolj občutek domačnosti, češ »vi ste naši« .

Ja vem zabluzla sem ga malo, morda pa je vse skup zgolj razlog v tem, da že skoraj 2 meseca nisem videla domačih, Maribora in Pohorja…kdo bi vedel .

Torej, končno je Conor dobil svoj prvi pasji šampon. Ja vem…higiena nam morda ne gre najbolj od rok, glede nato, da smo bogega reveža do danes kot v starih cajtih umivali samo z vodo . Iskreno sej še sama ne vem, zakaj s Primožem nisva že prej kupila kakšnega pasjega šampona? Možno, da sva v poletnih mesecih zaradi lepega in nič kaj deževnega ter blatnega vremena popolnoma pozabila na ta lepotni dodatek….ali pa gre glavni razlog pripisat temu, da pes nima nekega posebnega vonja (niti malo ne smrdi) in ni nagnjen k temu, da bi se povaljal v kakšnih nesnagi, kot to počno nekateri psi.

Sedaj sem se spomnila psičke bivšega fanta, ki je na skoraj vsakem sprehodu našla kakšno umazanijo in se je šla direkt v njo povaljat. Enkrat se mi je povaljala po razpadajočem mrtvem ježu . Ja vem…ogabno. No Conor je na srečo bolj pameten in gosposki .

Slednje se je potrdilo tudi danes zvečer, ko je prvo testiranje šampona in posledično tudi daljše tuširanje kot običajno povsem mirno prenesel . Tuširanje Conorju na srečo ne predstavlja nekih težav, saj smo ga že od malega navadili nanj.

Če vaš kuža na tuširanje še ni najbolj navajen vam toplo priporočam, da začnete z navajanjem čim prej in postopoma, predvsem pa ne pozabite na priboljške. Zvabite ga v kopalnico, postavite ga v banjo ali v tuš (še prej poskrbite, da daste na tla kakšno podlogo, da mu ne bo drselo) in vmes nagrajujte. Morda za začetek stuširajte zgolj tačke in postopoma prehajajte višje. Ne pozabite na nagrajevanje psa, kot tudi na umirjanje. Naj se kuža počuti čim bolj varno, prijetno .

Izredno pomembna je tudi temperatura vode, ki ne sme biti prehladna. Ne vem če ste vedeli, da je temperatura odraslega psa med 38 in 39 stopinj, kar pomeni da mora biti voda podobno topla.

Ko se kuža v banji/tušu počuti že bolj »domače«, torej mu daljše stanje in tuširanje ne predstavlja problemov, dodajte uporabo šampona. Uporabite kvaliteten, nežen in čim bolj naraven šampon. Šamponi znamke PSH, ki jih dobite pri Pasji Teti so narejeni iz kar 60 % naravnih sestavin in niso testirani na živalih. Sploh zadnji podatek mene v tri četrt primerih vedno prepriča v nakup . Je pa treba pri uporabi pasjega šampona vedeti še eno stvar, gre za koncentrat, kar pomeni, da ga morate čisto vedno zmešati z vodo! Jaz za mešanje uporabljam večjo plastično posodico, kamor nalijem toplo vodo in vanj stisnem šampon ter zmešam.  

Po šamponiranju ne pozabite kužka res pošteno splahniti in ves šampon temeljito sprati. Pri samem tuširanju bodite izredno pozorni na predel glave (ušesa, oči), sama Conorju glavo raje umijem z mokro brisačo, ali samo z roko, saj se bojim, da bi mu vodo spravila v ušesa.

Po tuširanju kužka temeljito obrišite, pri nas uporabimo kar dve veliki brisači. Če ima vaš kuža izredno dolgo dlako lahko uporabite tudi sušilec za lase, ampak seveda je treba psa prej navaditi nanj. Posebej je treba paziti, da ni zrak iz sušilca preveč vroč. Vmes, ko psa sušite, ga ne pozabite počesati. Na srečo je dlaka Conorja izredno neproblematična in praktično ni potrebe po česanju oz. krtačenju. Po tuširanju ga vedno zavijemo v brisačo in ga pošljemo za kakšno urco počivat na njegovo posteljo, da se temeljito posuši .

Šele, ko je res suh, se lahko norenje, igranje na prostem nadaljuje. Sploh sedaj v zimskih mesecih, ko je zunaj precej mrzlo je treba biti previden, da psa po tuširanju pošteno posušimo in preprečimo morebiten prehlad .

The post Pošiljka Pasje Tete in gremo se tuširat 🌊 appeared first on Conor's Adventure.

Očitno zanimivim scenam in dogodivščinam še kar ni konec. Včeraj smo bili priča pravemu igralskemu podvigu, danes…pa smo se vrnili par mesecev nazaj. V obdobje, ko je bil Conor še miceni otročiček in je lulal ter občasno tudi kakal po hiši. Oz. če sem zelo natančna se je to zgodilo zgolj enkrat ponoči.

Danes, ko gre gospodič že proti 8 mesecu, pa mu pubertetni hormoni zgleda tako nagajajo, da je nočno kakanje na predpražniku pred vhodnimi vrati postala stalnica.

Prvič se je zgodilo iz sobote na nedeljo. Za dobro jutro naju je pred vhodnimi vrati pričakala ogromna rjava potička . S Primožem sva se zgolj spogledala in skomignila z rameni….češ…ajde se zgodi. Še sreča, da ni bila driska .

Ampak scena se je danes zjutraj žal ponovila. »Okej…. pa kaj Conorju ni jasno? Se mu je čisto utrgalo«, sem nejevoljno pomislila, med tem, ko sem se odpravila po robčke, da rjavo »presenečenje« pospravim. Jezno pogledam Conorja in vprašam »Kaj je bilo to? Ne znaš več držati? To je fuj!«. Lahko si mislite, da se je pes kot običajno naredil izjemno bogega, kot, da se mu dogaja največja krivica na svetu.

Morda se kdo spomni par tednov nazaj, ko nama je ponoči uničil Primoževe Adidas natikače. Od takrat naprej je potem spal ponoči v hišnem boksu, saj mu preprosto nisva zaupala. Odkar se je »puberteta« malce umirila in sva opazila, da je njegova težnja po uničevanju izginila, sva mu ponovno pustila spati pri nama v spalnici. Ampak…očitno je tokrat eskaliralo na drugačnem »higienskem« in ne »uničevalnem« področju .

Puberteta je izjemno zanimiv pojav….pri nas se kaže v valovih. Pride, drži dan, dva, včasih tri in izgine. Do sedaj se je kazala skozi uničevanje stvari, ki jih Conor prej sploh ni opazil, ali kot hiperaktivnost, kar me načeloma niti toliko ne moti, saj sem že večkrat »potarnala«, da si želim bolj aktivno malino. Prav tako se zna pes na trenutke narediti izjemno gluhega, ampak ok….načeloma nimam pripomb kaj se njegove poslušnosti in ubogljivosti tiče. Občasno se zgodi, da zanesljivost odpoklica malce pade, ampak tudi to ni nič tragičnega .

Kakor koli že…bomo imeli naslednjih nekaj dni zaprta spalnična vrata, da se gospodič ne bo mogel ponoči prosto po Prešernu sprehajati po hiši in za seboj puščati »rjavih potičk«…

The post »Back in Time« …teta Puberteta 3.del in kakanje v hiši appeared first on Conor's Adventure.

Ne, nisem gledala oskarjev. Če se ne motim se omenjena prireditev odvija šele enkrat v februarju.

Imava pa doma nekoga, ki bi si definitivno zaslužil oskarja v kategoriji »najboljši živalski igralec«.

Kot veste je Conor moj prvi pes, tako, da težko sodim, ali je »igralska« lastnost med psi običajna . Že večkrat sem opazila, da se najin kosmatinec noro napravlja kadar je v igri cartanje, čohanje, božanje…pač kakršna koli oblika dotikanja, ljubkovanja oziroma ukvarjanja z njim. Takrat pride k tebi se z zadnjim delom telesa postavi ob tvoj bok ali nogo, ušesa položi nazaj in čaka, da ga začneš božat. Občasno te pogleda s pogledom ki pravi »jaz sem takooo bogi, najbolj bogi pes na svetu sem…mej me rad….čohaj me…bogi sem….«.

Najboljši pa so sploh tisti prizori, ko se stisne v kot (največkrat v kot med balkonskimi vrati in steno v jedilnici), se zvije v klopčič, položi ušesa nazaj in te gleda, kot kakšen zapuščen, napol premražen kuža, ki je od boga pozabljen in nima toplega doma. Takrat ga s Primožem gledava in si misliva, če je nor malo. Dandanes po ulicah zmrzuje in se potika ogromno zapuščenih kužkov, naju pa želi tukaj ena kosmata »razvajena pasja rit« prepričat, da je najbolj boga na svetu .

Načeloma me »igralski« Conorjevi podvigi niso nikoli toliko ganili, da bi o njih pisala. No…vse do danes, ker slednja scena je definitivno za v anale .

Kot običajno zvečer sedim na kavču in gledam tv, Conor pa pri mojih nogah leži na preprogi. V enem trenutku se mi je zdelo, da ga nekaj mantra, se mu približam in vidim dokaj napet trebušček. »Aa….spet si nekaj pojedel, ti sesalec….«, ga očitajoče pogledam. Na trenutke mi gre ta Conorjeva »sesalna« lastnost že noro na živce, saj poje in posesa praktično vse kar mu pride na pot. Potem pa se s Primožem čudiva, da ima drisko, še pred njim niso varni ne želodi, listje, trava…itd.

Skratka da nadaljujem….v enem trenutku se pes vstane in gre proti vratom. »Aha….očitno bo šlo ven«, si mislim in ga spustim v ledeno mrzlo noč. Grem za njim, da opravi veliko in majhno potrebo….in čez pet minut sva nazaj, jaz na kavču in on na preprogi oz. čez čas se prestavi v svoj hišni boks oz. kletko.

Pride v dnevno sobo Primož in se usede poleg mene. Gleda Conorja, ga kliče, vabi k sebi, pes pa nič. Leži kot klada.

»Conor…ej…pridi sem, glej kaj imam«, poskusi Primož z lažnim priboljškom. Pes niti ne trzne. »Ej….Conor….haloo…daj, pridi sem. Glej, kaj imam tukaj, glej….«, poskusi ponovno. Pes, kot da ga ni. »Pia, kaj je s Conorjem? To mu ni podobno!!«, se zaskrbljeno obrne k meni.

»Ehmm….ne vem, pred par minutami sva bila zunaj, je še bil ok. Sicer sem tudi jaz prej opazila, da ga nekaj mantra….ampak, ni pa bil neodziven«, mu odgovorim.

»Alo Conor….daj no, pridi k meni«, poskusi Primož ponovno. »Ne…nekaj je narobe….to mi ni podobno. Res ne. Sedaj bi že zdavnaj prišel«, pogleda Primož proti meni.

Prizor res ni bil najbolj optimističen, ampak iskreno…ni me skrbelo. Kljub temu, da znam občasno hitro zapaničarit, sem bila tokrat hladna kot špricer. V odgovor na zaročenčevo skrb sem vstala, odšla v kuhinjo, vzela posodo s peleti in jo stresla. »Pa da vidimo, ali je gospodič res tako bogi, ali naju zgolj nateguje«, sem si mislila, ko sem med tresenjem odpirala posodo.

In glej ga zlomka . Conor je v trenutku oživel, kot bi ga stresel z elektriko. Kot bi mignil je bil v kuhinji sedeč pred menoj in hipnotizirano gledal v škatlo s peleti. »Platz….up…..sedi….spin….Sedi«, sem mu ukazala in pes je ukaze izpolnjeval kot za šalo. O njegovem slabem počutju, pa ne duha in sluha. Mu dam pest peletov….in »igranja« je bilo za tisti večer konec . »Ne morem verjet kako naju je nagnil. Sej si skoraj oskarja zasluži!«, je Primož smejoče komentiral ves prizor in poklical Conorja k sebi, ki se je tokrat v sekundi odzval. Preostanek večera je minil običajno….umirjeno, sploh pa cartljivo .

The post And the Oscar for Best Animal Actor goes to….. appeared first on Conor's Adventure.

»Pia misliš, da je jezen na naju, ker sva ga pustila 5 ur samega v zunanjem boksu?«, me je Primož zaskrbljeno vprašal pri poznem kosilu, med tem, ko sem v usta basala zadnje goveje rebro. Med kosilom sva cel čas pogledovala h Conorju, ki se je odkar smo prišli v hišo, čudno vedel. Obračal nama je hrbet, naju na trenutke ignoriral, se tiščal k tlom in naju gledal kot, da je najbolj bogi pes na svetu. Obnašal se je čudno, če povzamem .

Minilo je že dobra dva tedna odkar sva bila nazadnje v trgovini in posledično prazen hladilnik naju je prisilil, da sva se opoldne odpravila v Koper po nakupih. Biti po tolikšnem času ponovno v socializaciji, je bil izjemen občutek. In temu primerno je tudi trajala dolžina nakupa. Glede na čudovito sončno vreme, se nisva mogla upreti še kratkemu sprehodu vzdolž »koprske rive« in hitro je bila ura pet popoldne, ko sva se vrnila domov. Odziv Conorja, ko naju je po 5ih urah ponovno videl je bil klasično »divji«, kot, da se nebi videli mesce . Vedno znova sem fascinirana nad pasjim veseljem, ko svojega lastnika ponovno vidijo po par urah ali celo dneh. Čudovita lastnost, ki dela naše kosmatince tako zelo posebne napram ostalim živim bitjem.

»Ej ne vem….pismo, sej pa je bil že večkrat sam«, sem zamišljeno odgovorila Primožu na zgoraj zastavljeno vprašanje. »Sej pa nisva naredila nič drugače kot običajno. Zjutraj je dobil dovolj gibanja in pozornosti, lačen in žejen pa tudi ni bil….oziroma v boksu ima vodo tako vedno na razpolago«, sem začela na glas razmišljati med tem, ko naju je Conor od daleč gledal, kot da sva mu mlade pojedla .

Tekom večera se njegovo stanje ni pretirano izboljšalo. Obnašal se je kot kakšna »mulasta ženska«, ko ima tiste dneve . Bog si ga vedi kaj ga je pičilo. Ne smemo pozabiti tudi na puberteto, ki deluje očitno v valovih in se določeni občutki in obnašanje pri psu na trenutke precej potencirajo.

S Primožem sva se mogla strinjat, da nama je pes verjetno res zameril. Večer sva posledično namenila Conorju in igranju ter cartanju z njim. Dobre pol ure »tačkanja« (borba z rokavico) je bila dovolj, da se je pes spremenil nazaj v starega Conorja in pozabil kakšna krivica se mu je danes dogodila.

Čeprav po drugi strani pa sedaj razmišljam….da je lahko problem tudi v zunanjem boksu in Conorju le-ta preprosto ni vešč? Imamo ga šele dober mesec dni in morda je bilo obdobje navajanja Conorja nanj preprosto prekratko? Conorja sva začela sprva v boks zapirati za kakšne pol ure, smo pa dokaj hitro prešli na daljšo nekaj urno odsotnost. No…bomo videli, bova naslednji teden dala več poudarka zunanjemu boksu .

The post »Kuhanje mule« by Conor appeared first on Conor's Adventure.

Če ste prebrali naš sredin blog, potem veste, da sem si malce privoščila. No…na žalost nisem privoščila sebi, ampak Conorju . Roko na srce, v teh karantenskih časih, niti ne vidim nekega smisla, da bi sebi kar koli konkretnega kupovala…če ni ravno knjiga .

Torej…včeraj sem zapravila kar lep košček denarja za pasje stvari in glej ga zlomka, prva pošiljka je prispela že danes. Na tem mestu moram izpostavit ekspres pošiljanje spletne trgovine Gali, naročilo sem oddala ob 11.30, paket pa je bil pri nas danes dopoldne malce pred 11to uro, torej dostava je bila prej kot v 24ih urah. Načeloma na dolžino oz. rok dostave nisem ravno pozorna, saj redko naročam vse v zadnjem trenutku….mi pa kakšni takšni ekspresni odzivi izredno padejo v oči. Denimo spomnim se, da sem imela podobno izkušnjo s spletno trgovino Loving Paw, kjer sva poleti naročila hladilno blazino in pasjo prvo pomoč ter je pošiljka prispela tudi prej kot v enem dnevu.

Jaz osebno takšne pozitivne »bonbončke« v vlogi stranke izredno cenim. Najboljše so mi sploh tiste spletne trgovine, ki ponujajo gratis dostavo pri nizki nakupni vrednosti (npr. 10-20 €), ali pa imajo mnogokrat akcijo gratis dostave…spletna trgovina Malinca je takšen primer. Vsi, ki imate spletno trgovino in morda to berete, vam toplo priporočam, da si ogledate spletno prakso Malince. Zmagajo. Od gratis dostave, do raznoraznih kupončkov v obliki 10% popusta za naslednji nakup, ki ga redno dobiš v naročenem paketu, do gratis darilc in mini testerčkov. 

Okej…dovolj razglabljanja o dobrih poslovnih praksah…navsezadnje je to v prvi vrsti pasji blog, kar na trenutke skoraj pozabim in me hitro zanese .

Aja…mislila sem govoriti o Pullerju. Kot je iz naslova razvidno, smo nad njim, če gre soditi po Conorjevem entuziazmu izredno navdušeni. Res, nora igrača…ma ne…vrhunska, top shit igrača . Res ne morem je prehvalit. Če vam povem, da odkar imava Conorja, se ne spomnim, da bi bil nad katero igračo tako navdušen. S Primožem sva jo preizkusila na današnjem popoldanskem treningu po kosilu in tudi iz vidika vodnika je igrača svetovna. Sama denimo nisem ravno neki hud metalec igrač v daljino, če bi me videli kako daleč vržem žogico, bi verjetno umrli od smeha……no pri Pullerju mi gre metanje bolje od rok. Najbolj mi je všeč njegova več uporabnost, saj združuje več tipov igranja….s psom se lahko sprva igraš borbeno igro – vlečenje, nato pa »prešaltaš« na metanje oz. lovljenje.   

Skratka, če iščete vsestransko igračo vam toplo priporočam nakup Pullerja. Dobi se ga skorajda v vsaki spletni pasji trgovini, ampak bodite pazljivi, saj se cene lahko od trgovine do trgovine precej razlikujejo (od 18,90 € pa tudi do 25 €).

Aja pa mimogrede to ni nobena plačana reklama . Sama bi bila takšnega nasveta nekaj mesecev nazaj izjemno vesela, saj skoraj ni bilo igrače, ki bi Conorja na dolgi rok resnično zanimala .

The post Puller je zakon 👌🏼 appeared first on Conor's Adventure.

Upam, da me ne bo Primož v naslednjih dneh zadavil . Med ustvarjanjem različnih Conor’s Adventure brand etiket in nalepk, sem se spomnila, da nam je zmanjkalo prehranskih dodatkov za Conorja. Če se spomnite sem v začetku septembra v enem izmed blogov pisala o smislu le-teh in zakaj so slednji po najinem mnenju s Primožem koristni pri rasti mladiča.

Prehranske dodatke ProArtLeg® junior, slovenskega podjetja Dogoteka nama je svetoval najin vzreditelj in po dobrih dveh mesecih uporabe se mi zdi, da je zadeva res dobra. Okej…to domnevo sicer sedaj težko res dobro argumentiram. Ampak glede nato, da sva lastnika izredno energične pasme, kjer so razni skoki, in podobni elementi redno prisotni….je za zdaj s Conorjevo telesno konstrukcijo (beri – kostmi) vse v najlepšem redu.

Po drugi strani pa se boste z menoj verjetno strinjali, da lahko mladiču prej izjemno koristiš, kot škodiš, če ga v obdobju rasti »podpiraš« z dodatnimi vitamini in minerali (glukozamin, selen, vitamin C, Spirulina itd..), ki imajo pri razvoju kosti in sklepov pomembno vlogo.

Med tem, ko sem na spletni strani Dogoteke naročala dve škatli dodatkov, sem se spomnila, da je Conor v zadnjih tednih »dokrajčil« kar nekaj svojih igrač. Že več lastnikov belgijcev nama je svetovalo, da najinemu terminatorju nabaviva t.i. Puller (glej fotko zgoraj). Gre za obroč, debeline 4cm in premera 28 cm, vijolične barve, ki služi kot interaktivna igrača za pse. Psu jo lahko mečeš, z njo vadiš njegov ugriz itd.

»Ajde, da vidim, katera spletna trgovina ponuja najcenejši Puller«, sem si rekla in se zakopala v splet. Po pregledu raznoraznih strani, sem se odločila, da jo naročim v spletni trgovini Gali. Kljub temu, da je bila pri njih najdražja (25 €), so me prepričali s ponudbo sirovih izdelkov znamke Yak. Ne vem, če se spomnite, ampak Conorju sem pred časom kupila sirovo palčko omenjene znamke in izkazala se je za vrhunski nakup . No…na omenjeni strani, ponujajo poleg že poznane sirove palčke, še kup ostalih sirovih prigrizkov, ki sem jih valda mogla kupiti . Potem sem se spomnila, da krvavo potrebujem še kliker in novo piščalko…in evo, račun je bil takoj dobrih 50 € .

Aja…mimogrede…če boste v prihodnje kupovali samo Puller, ga kupite raje tukaj, saj stane 18.90 €. V primerjavi z Gali je precejšna razlika.

Nakupovanja za danes še ni bilo dovolj. Bližajo se namreč zimski, deževni dnevi in glede nato, da psa ne moreš oblečt ter njegove dlake zaščititi pred umazanijo in dežjem, se verjetno nemalokrat zgodi, da se iz deževnega sprehoda vrnemo mokri, blatni in kdaj tudi smrdeči. Takrat je potrebno psa pod nujno stuširati in za lažje odstranjevanje umazanije uporabiti tudi pasji šampon. Ki ga pa mi še vedno nimamo…..

Načeloma vem, da pretirana uporaba šampona pri psu bojda ni najbolj priporočljiva, ampak sej veste, občasno pa ga je le treba uporabiti in zato je fino, da imaš takrat nekaj dobrega in kvalitetnega, sploh pa za pasjo kožo neagresivnega. Malce sem se ponovno zakopala v različne spletne strani in po naključju na IG naletela, da je nekaj punc hvalilo šampone znamke PSH. Si na spletu preberem za kakšno znamko gre, in, ko ugotovim, da vsebuje kar 60% naravnih sestavin ter ni testirana na živali… »ajmo gremo v akcijo«. Preverim, ali je znamko možno dobiti v Sloveniji in lej ga zlomka naletim na simpatično spletno stran Pasja Teta .  

»Haha…kako cute ime strani«, si mislim…med tem, ko brskam po njihovi široki ponudbi, ki zajema 101 različen pasji šampon. Na koncu se »vdam v usodo« in izberem šampon za pasje mladičke… »pismo, sej verjetno s to izbiro ne morem zgrešit«, pomislim, ko izpolnjujem naslov za dostavo.

Ja nič….malce smo si privoščili in za našega kosmatinca kar precej zapravili. Sedaj pa držat pesti, da paketki čim prej pridejo …Res komaj čakam na Puller, da vidim, kako se bo Conor odzval na novo igračo .

The post Dan za shoooppping 👠 appeared first on Conor's Adventure.

Na sprehodu s Conorjem sem spet izgubila piščalko, pa sej ne, da je bila to že druga izgubljena v mesecu dni. Da je situacija še boljša, sem pred dnevi izgubila še kliker, zaradi česar sem se danes na popoldanskem treningu počutila kot brez spodnjih gat .

Kljub temu, da večkrat treniram brez klikerja, ga imam s seboj praktično vedno. Služi mi kot »rezervni načrt«, če trening ne poteka dovolj gladko oziroma pes določenega ukaza ne razume najbolje…no takrat si pomagam s klikerjem. Kadar Conorja učim neko novo stvar, pa ga uporabim vedno. Nekako imam občutek, da Conor hitreje zakapira kaj želim od njega in posledično se manj mantram jaz ter tudi on.  

Danes je bilo na sporedu učenje novega trikca imenovanega »dotik z nosom« oz. po naše touch. Moji izgubljenosti se lahko zahvalim, da bogi Conor kar nekaj časa ni vedel kaj natanko želim od njega. Najprej sva vadila iz ležečega položaja – jaz klečim, on v platzu pred mano. Mu pred gobec pomolim iztegnjeno pokončno dlan (kot bi želela pokazat stop) in rečem »touch«. Pes valda ni vedel kaj želim. Nekako sem ga uspela prepričat, da se je z gobčkom parkrat dotaknil dlani in takrat sem ga glasno pohvalila z »yes«….in »supeer«. Glede nato, da se mi je začel nato ulegat…sem si rekla…ajde probajmo še iz stoječe (jaz) – sedečega (on) položaja.  

V drugo je šlo lažje, pa še vedno je pes poleg želenega trika (dotik dlani z gobčkom) ponujal ogromno že naučenih trikcev . Mu rečem »taouch« pa mi hoče dat levo tačko. Premaknem dlan bližje k njemu in mi ponudi drugo tačko. Nato je začel od sile »prosit« (sedi na zadnjih dveh tačkah in je s sprednjimi v zraku – kot da prosi)….. Ampak po par minutah vztrajnosti, prepričevanja in usmerjanja, nama je le nekako uspelo, da je zakapiral kaj želim od njega. No…če bi imela kliker, bi šla zadeva mnogo hitreje.

Tako, da vsem, ki to berete in slučajno pri učenju svojih psov še nimate klikerja. Res iz srca toplo priporočam njegovo uporabo, saj za moje pojme dela pri razumevanju in dojemanju psa čudeže . Če nas redno berete veste, se verjetno spomnite, da to trobim praktično že od prvega tedna življenja s Conorjem .

Drugače pa je bil današnji dan noro naporen. Tudi za naju in ne samo za Conorja. Pa sej ne samo danes…nasploh vsi zadnji dnevi so noro pestri. Oba s Primožem delava praktično od jutra do sutra, kot bi rekli naši južni sosedje. Če sem včasih dvomila v besede podjetnikov, da delajo tudi po 14,15 ur na dan…no sedaj jim verjamem…. Včeraj od 6.30 do 22ih in danes isto. Še sreča, da sva v podjetju dva, ker sama res ne vem kako bi sfolgala….

Trenutno se najbolj zafrkavava s tkanimi všivnimi etiketami. Veste to je tista zadeva, ki v obliki logota znamke »štrli« vstran na rokavu majice, jopice, ali kakšne torbice oz. pasu. Žal jih v Sloveniji skoraj ni moč dobiti, ker vsi delajo tiskane všivne etikete. Problem le-teh je, da niso večne, plus po najinem mnenju zgledajo ceneno. Verjetno se ne rabim ponavljat, da pri celostnem izgledu »Conor’s Adventure« brand-a želiva čim večjo perfekcijo .

Sva si pa pozno zvečer, že skoraj ponoči za sprostitev privoščila šilce whiskey-a. Zadeve, kljub vsem problemom (ki so tako ali drugače vedno prisotni), tečejo zelo dobro…in treba se je znati na trenutke tudi pohvaliti in si čestitati za opravljeno delo .

Kot vidite na fotografiji si je tudi Conor prislužil »skorajšno« dozo pijače…. . Ni kaj…najin pes je res legenda .

The post Izgubljene stvari, učenje novih trikov, delo, delo, delo…ampak whiskey zmaga 😎 appeared first on Conor's Adventure.