Dolgo časa sem premišljevala, kako na najboljši način strniti vse misli in doživetja, ki smo jih vsi trije s Conorjem doživeli zadnje štiri dni. Ali naj organizirava FB Live in poveva v živo celotno doživetje? Ali naj preprosto napišem blog, ki sej vemo…mi je precej bolj domač …

Pa sem se (logično) odločila za blog. Morda za začetek, tisti, ki totalno nimate pojma o čem sploh govorim, pa zakaj angleški naslov in kdo zaboga je neki K9-Tactical Family itd.. Morda dajmo za začetek razložit, zakaj je vse skupaj res izjemno wau. In zakaj tudi po štirih dneh vsega še nekako ne dojamem najbolj….

Kdo je dejansko dal tisto piko na I, da sva se odločila za nakup Conorja?

Še preden se je Conor sploh skotil, sva s Primožem na dolgo in široko razgrabljala, ali za prvega psa vzeti belgijca »malino«. Zavedala sva se odgovornosti, sploh pa »težavnosti« pasme. No pa sva naletela na ta IG profil Tactical K9 Family in obnemela. Še danes se živo spomnim dneva enkrat zjutraj, ko sem 2uri strmela v njegov profil in požirala, objavo za objavo (Michael mimogrede poleg fotk/videov objavlja tudi izjemno poučno vsebino). Logično sem bila fascinirana nad njegovim Aresom in načinom kako šola Atheno. Spomnim se, da sem nato Primožu rekla »Ajde greva v nakup belgijca, bomo že nekako, ti psi so res neverjetni, kaj jih lahko naučiš«.

Danes vem, da je bilo moje razmišljanje malce »mimo«, pa vendar sva se še preden je Conor zakorakal v najin dom, o pasmi in o tem kakšnega razbojnika lahko pričakujeva, konkretno pozanimala. (Če koga na tem mestu zanima več, naj gre brat tiste prve bloge iz junija 2020 )

Kako se je vse skupaj začelo…

Med vzgojo in odraščanjem Conorja, sem bolj kot ne redno spremljala omenjen profil. Vse do trenutka, ko sem dva meseca nazaj Michaela povprašala glede Aresa in njegove želje po delu. Začela sva se pogovarjat, nakar me tip vpraša nekaj o držalu za Puller (v tistem času smo ravno lansirali omenjen produkt). Mu povem kaj počnemo, nakar kar sam povpraša, po morebitnem sodelovanju. Pa da bi se lahko slišali, ker sam išče nekoga, ki bi mu delal pasjo opremo.

Občutek, kot ti nekdo, ki je v svetu belgijcev, taktične opreme izredno znan in ima preko 190.000 sledilcev, ponudi morebitno sodelovanje…. Priznam to se težko opiše. Sploh, če ti je povrhu še neke vrste vzornik.

Vse skupaj ni trajalo pretirano dolgo, da smo se zmenili za srečanje v živo. Dogovorili smo se, da pridemo vsi trije k njemu v Kassel.

Kassel in kako izgleda življenje Tactical K9 Family?

Michael in njegova družina so izredno gostoljubni….iskreno nisva pričakovala, da bomo preživeli praktično vse dneve skupaj. Začelo se je v petek s pivom in končalo v nedeljo z večerjo. Vmes smo šli enkrat na sprehod, pa naredili smo mini trening, kjer sva s Conorjem bila asistenta pri »navajanju Athene na druge pse«.  Največ vprašanj, ki sem jih dobila od vas tekom vikenda, ko sem objavila nekaj Storyev, kakšen je on, sploh pa kako izgleda ozadje treningov, če je tudi vse tako perfektno?

Ne, ni. Tudi Ares in Athena včasih ne ubogata takoj na vsako besedo, naredita vajo malce drugače itd. Athena denimo ima probleme z drugimi psi, zahvaljujoč slabim izkušnjam, v preteklosti , slednje je Michael že večkrat tudi omenila na svojem profilu tako, da ni nobena skrivnost.

Če živiš v mestu, kot Michael si malce omejen, ko gre za sprehajanje/treniranje psa in posledično to narediš v bližnjem parku. Žal dotični ljudje tega ne razumejo in puščajo svoje pse spuščene. Ne boste verjeli celo midva s Primožem sva to doživela. Iskreno ne vem kdaj sem videla toliko spuščenih psov, kot v nedeljo v mestnem parku Kassla.

Michael kot oseba, je res super, sploh njegov feeling za pse je res wau. Izjemno poudarja odnos, sodelovanje, spoštovanje med psom in vodnikom….kar sem sama na žalost zgruntala šele nekaj mesecev nazaj. Tudi Ares in Athena, sta čudovita psa, sploh Aresa, bi z veseljem vzela s seboj, ker je super kuža .

Kaj pa bussines in sodelovanje?

Upam, da me nimate že poln kufer, ker še kar nisem prišla do bistva, češ ali smo se kaj zmenili ? Ja dejansko smo se. Michael nama je pokazal svojo opremo, povedal kaj si želi, kaj išče, kaj mu je pri opremi izredno pomembno. Epilog vsega je, da bomo skupaj verjetno razvili čisto novo taktično ovratnico. Načeloma sem itak presrečna, ampak…glede na moj karakter, žal ne morem še odpirat šampanjca.

Prvič odkar imamo Conor’s Adventure me je res strah, me noro skrbi. Prvo kot prvo, zaradi odgovornosti do njega, sploh pa ali nam bo res uspelo odkriti/razviti nekaj novega. Navsezadnje tukaj več ne gre za slovenski trg, temveč za globalni. In medtem, ko naše ljube stranke v Sloveniji kdaj razumejo tudi kakšen kiks in vidijo ozadje, kako se noro trudiva….je zgodba na globalnem parketu povsem drugačna.

Kakšni so sedaj plani za prihodnost, se je kaj spremenilo?

Načeloma ne…. Priznam, da me nehote malce skrbi kako bomo vse skupaj zmogli. Bolj iz vidika zdravja…tega še vam nisem omenila, pa se mi zdi morda prav da veste, da se že par tednov zdravim zaradi težav s ščitnico, ki so se mi spet pojavile (kako je bilo prvič več tukaj).

Posledično vsega ne zmorem (denimo prejšnji teden sem vam obljubila, da bomo pekli pasje piškote, pa darilne bone bi mogla že zdavnaj dati na splet itd…) Tega ne omenjam zato, ker bi rada, da se vam smilim (bog ne daj), temveč, da morda razumete, da tudi pri nama ni vse tak perfektno in se na trenutke stvari precej lomijo, zaradi česar kdaj komu odpišem šele čez par dni.

Kaj se tiče planov pa je tako. Od jutri naprej, čisto VSAK, ki pri nas kar koli naroči prejme GRATIS CUFO. Prav tako upam, da bom uspela speči kakšno rundo pasjih keksov, objavim recept Kot tudi, da bodo končno darilni boni na voljo na naši spletni strani…

Boste pa vse tako sproti izvedeli

Preden dokončno zaključim, še enkrat HVALA, da si prebral vso to dolgo klobaso, sploh pa ponovno HVALA, ker nas spremljaš, bereš, podpiraš…si z nami v vsaki situaciji. Veš šele, ko dosežeš velike stvari, se spomniš na slabe čase, trenutke…in kdo je bil takrat ob tebi, ki je verjel vate .

In, kot mi je pred dnevi zaželela ena stranka »Upam, da vas nikoli ne potegne na pot lahkega zaslužka in da ostanete zvesti sami sebi«… morda bi jaz k temu dodala še zgolj to, zvest moraš ostat tudi svojim strankam .

The post Tactical K9 Family and the best is yet to come…. appeared first on Conor's Adventure.

V zadnjih dveh tednih ste dodobra spoznali najina dva bodoča produkta. Dva tedna nazaj smo skupaj izbrali barvo pasje torbice za priboljške, ki bo črna. Posledično bo črna tudi torbica za vodo, ki sem vam jo konkretno predstavila prejšnji teden. Če morda kdo izmed vas ne ve o čem je govora, si lahko tukaj prebere vse o naši pasji torbici za priboljške in tukaj o torbici za vodo .

Marsikomu od vas se je verjetno ob predstavitvi obeh izdelkov porodil komentar »Okej…sej vse lepo in prav, simpatični izdelki, ampak kam pa naj obe torbici pripnem«?… No o tem bomo govorili danes.

Preden nadaljujem in predstavim celoto najinega t.i. »paradnega konja«, ki je v prvi vrsti razlog, da sva se lotila razvoja Conor’s Adventure branda, naj še povem nekaj besed o naši predvideni časovnici in odgovorim na vprašanje, ki ga dobim (pričakovano) praktično vsak teden; »Kdaj bo možno najine izdelke kupiti?«…

Tisti, ki nas redno spremljate veste, da imava kar nekaj težav z dobavo določenih nujnih komponent. Ponovila se bom, da na najino grozo, sploh na škodo mojih živcev (jap…res me občutek nemoči dela izjemno nervozno), še kar čakava informacijo kdaj za boga bodo končno prispele tkane všivne etikete. Slednje dobavljava iz Kitajske in glede nato, da so začeli Kitajci z delom šele nekaj dni nazaj (po 10 dnevnem premoru zaradi kitajskega novega leta), lahko zgolj upava, da bodo pripravljene za pošiljanje naslednji teden. Potem bom znala bolj točno tudi povedat, kdaj je predviden začetek prodaje…

Zakaj pa jih naročava iz Kitajske? Hja…pri nas jih ni možno dobiti oz. tudi naši slovenski prodajalci jih dobavljajo iz Kitajske, ampak se razume…po enkrat višji ceni .

Torej pred vami je »gol« (brez torbic) črn pas. Morda na prvi pogled ne izgleda nič ekstra, kdo bo celo rekel, da je prevelik in »bikast«. Ampak počasi….kot je že rekel Mali princ »bistvo je očem nevidno«….

Namen slednjega je, da lahko nanj na katerokoli mesto pritrdimo katerokoli od torbic (za priboljške oz. za vodo). Odvisno od naših potreb, ali smo desničar oz. levičar itd. Na sprednjo levo oz. desno stran si lahko pritrdite priložen karabin. Slednji služi za zapenjanje povodca v primeru, če potrebujete proste roke. Prav tako si lahko s karabinom odprete flašo . Glede nato, da ga tako Primorci, kot Štajerci radi srknemo, je slednji dodatek v najinem primeru skorajda nujen .

Okej gremo na zadjo stran. Tukaj boste našli močno elastiko, ki služi zapenjanju/shranjevanju pasje igrače (npr. cufe, aporta itd. glej fotko spodaj ).  Svetujeva, da slednjo shranite na tisto stran, kjer je »trak«, saj ta omogoča lažje shranjevanje (odmikanje elastike). Med tem, ko lahko na drugo stran še vedno shranite povodec. Sama denimo povodec vedno zataknem za te elastike in ga do sedaj še nisem izgubila.

Sama dolžina pasu je izredno prilagodljiva. Med testiranci sta bila tudi fant in punca, kjer ona nosi XS konfekcijo, on pa XL, pa sta uporabljala isti pas , tako, da če res nimate ogromnega obsega preko trebuha, bi mogla velikost zadostovati. V nasprotnem primeru pa vam z veseljem naredimo dolžino po meri…

Aja morda vas še zanima sistem zapiranja ?

Hja tukaj pa boste mogli počakati še nekaj tednov, dokler ne predstavimo vseh izdelkov. In sicer celoten koncept najinih produktov temelji na eni »lastnosti«, ki je za zdaj še ne želiva razkriti. Naj zgolj omenim, da je najina želja, oziroma morda je vizija boljši izraz….da se izogibava uporabi klasičnih plastičnih oz. kovinskih zapiral/klipsen.

Želiva razvijat izdelke, ki sicer do neke mere že obstajajo, vendar jim želiva dati pridih »posebnosti, drugačnosti«, sploh kaj se tiče uporabniške izkušnje.

»Same, but different«, kot bi se izrazli Angleži

The post Dajmo spoznat celoten komplet…pas in torbice appeared first on Conor's Adventure.

Največji kulturni praznik, ki je posvečen našemu največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu je super podlaga, oziroma napovednik za poseben trenutek, ko lahko s Primožem končno »pokaževa« najin prvi izdelek in vas posledično prosiva pri odločitvi “Katero barvo torbice izbrati za nadaljno prodajo”?.

Torej za kaj točno sploh gre. Da s Primožem zadnjega pol leta razvijava vsega in svašta, od pasjih torbic za priboljške, torbice za vodo, poseben pas, povodce in ovratnice, ki če se spomnite se zapirajo kot jim jaz pravim »same od sebe«….ampak do danes še nisva uspela (oz. nisva hotela) še ničesar pokazati v živo.

Kot je razvidno iz fotografij je pred vami prvi izdelek. V naslednjih tednih, jih bova predstavila še več. Gre za dokaj klasično torbico za pasje priboljške, ki se zapira s pomočjo izredno močne gumice. Na desni strani gledano od spredaj je alu karabin, namenjen obešanju ključev, klikerja oz. kar vam pač pade na pamet. Verjetno se strinjamo, da takšni mini pripomočki znajo vedno priti prav… .

Potem imamo spredaj tri mrežaste žepke. V zadnjem tednu sva dobila idejo, da bi lev mrežast žepek (gledano od spredaj) pokrila z zapiralom na ježeka (glej fotko zelene toribce). V primeru, da bi kdo nosil v teh žepih ključe, je to še večja varnost.

Sicer kaj se tiče »varnosti« in trpežnosti mrežastih žepkov….. Sedaj me toliko že poznate, da veste, da sem iskrena, ne govorim nekaj v tri dni, zgolj zato, da bi jaz oz. moja stran »izpadla lepo«. Kaj se tiče izkušnje okoli omenjenih žepkov, jih sama dnevno uporabljam za ključe od avta in hiše ter za kliker. Si jih pa res konkretno zatlačim noter. Glede nato, da veste, da najini sprehodi s Conorjem ne izgledajo ravno mirni, je tudi ogromno občasnega valjanja po travi, skakanja, lovljenja itd.. za zdaj ključev še nisem nikoli izgubila.

Kaj hočem povedat zadeva res drži, tudi mrežica se do danes še ni utrgala pa prvo torbico testiram že od sredine novembra.

Okej gremo na zadnjo stran….Princip zapenjanja sva delno skopirala iz vojske, kjer je izredno priljubljen Molle način zapiranja. Ker originalen Molle ne zgolj dobro drži, ampak je princip zapenjanja za »civilista« izjemno zoprn, oz. jaz mu rečem kar »nočna mora«, sva šla v lažji način. Torej, če poskusim zapenjanje najine torbice opisat z besedami;

• Odpnete zgornje trakce (oznaka A) in jih porinete pod spodnje (oznaka B). Vmes seveda poteka pas, ki ga sedaj ni na fotografiji.
• Zapnete gumbe in konce obeh trakcev (oznaka C) porinete čez spodnji trak – slednje deluje kot dodatno varovalo.

Zakaj  je takšno zapenjanje izredno uporabno?

Ker omogoča večjo stabilnost in fiksnost torbice. Torbico še vedno lahko porineš (po pasu na katerega je pripeta) nazaj za hrbet, po drugi strani, pa če želiš torbico odstraniti iz pasu, si jo zgolj odpneš. Na isti način so pri nama narejeni čisto vsi izdelki (govorim o torbici za vodo in o še eni, ki je še v razvoju), kar pomeni, da si sam prilagajaš vsako pozicijo torbice, brez da moraš prej podret cel pas.

Morda še nekaj besed na temo materiala, celotna torbica je iz cordure, ki je izredno močan, trpežen in skoraj vodoodporen material. V notranjosti je poliester. Oba materiala sta normalno pralna. Gre za material iz katerega so narejeni nahrbtniki.

Na dnu torbice se nahaja še en poseben žepek, čemu je namenjen pa sklepajte sami

Kaj se tiče barv torbic, kot vidite se trenutno odločava med petimi barvami, izbrala bova za začetek zgolj eno. In tukaj pridete na vrsto vi. Katera barva torbice vam je najbolj všeč oz. bi si jo izbrali za svojo ?

The post Katero barvo torbice izbrati? appeared first on Conor's Adventure.

Vprašanje, s katerim sva se ukvarjala praktično cel petek pa tudi del sobote. Obadva se zavedava, da imava lahko še ne vem kako nore in kvalitetne produkte, ampak, če kupcem ne bodo padli v oko, torej ne bodo lepih in privlačnih barv, nama slednje ne bo prav nič koristilo.

Morda se kdo izmed vas sprašuje kje se trenutno sploh nahajava z najinimi izdelki, oz. kdaj bodo slednji končno pripravljeni na prodajo. Iskreno… še sama točno ne vem. Okej, to ne pomeni, da bo trajalo še nekaj mesecev…bog ne daj, ampak, če sem še nekaj tednov nazaj polna vneme govorila, da bo to okoli 15.2, se sedaj bojim, da bo začetek marca bolj realen.

Razlog se skriva v težavah z birokracijo, sploh pa v težavah pri nabavi nekaterih materialov.

Kaj se tiče birokracije sva na lastni koži ugotovila, da znajo biti Nemci resnično »trdi«, kadar je govora o pravilih. Ne vem kdo od vas pozna Vies evropski spletni sistem za preverjanje DDV številk. Hudič je ker v primeru s.p-ja omenjen sistem »vleče« tvoj stari naslov in ne naslov podjetja. V mojem primeru je bila zaradi te popolnoma nelogične finte cela štala pri nemškem dobavitelju; moj začasen naslov in tudi naslov mojega s.p-ja je namreč v Divači, med tem, ko sem stalno prijavljena v Mariboru.

Še sreča, da je naš Furs izredno razumevajoč (res kapo jim dol, vsaj kaj se moje izkušnje z njimi tiče), sploh pa odziven in sem od njih uspela dobiti primerno potrdilo v angleškem jeziku, kjer je bilo vse razloženo kako in kaj. Skratka Nemci so se po dobrem tednu prigovarjanja vdali in sedaj končno lahko naročimo večjo pošiljko potrebnega materiala.

Ampak to še ni vse, največja »komedija« se dogaja okoli karabina, s katerim boš zapel psa na ovratnico. Najin dobavitelj aluminijastih komponent, nama je dva dni nazaj sporočil, da ga žal ne bo mogel dobavit, saj imajo s svojimi podizvajalci težave. Primožu tako ni preostalo drugega, kot da se je ponovno zakopal v splet in začel z iskanjem, za naju izredno ključne komponente. Spet se bom ponovila…če ti je top kvaliteta na prvem mestu, so trenutki, ko bi si sam najraje focn dal …ampak tako je.

Potem tretja in na srečo zadnja stvar, pa so gurtne za ovratnice. Tekom testiranja se je pri najinih testirancih izkazalo, da imava sicer res (kar cel čas kot pokvarjena plošča ponavljam) zelo dobro kvaliteto materiala, ampak hudič je na trenutke njegova »uporabnost«. Denimo pasje ovratnice so res iz kvalitetnih gurtn (z njo lahko vlečeš avto), ampak zaradi debeline se težko regulirajo in verjetno bi kdo izmed vas zaradi tega izgubil živce . Ker si tega seveda ne želiva, sedaj iščeva alternativo, ki pa vseeno ne sme biti, da prav ste ugotovili slabe kvalitete .

Potem za piko na I pri tematiki »gurtn« je izbira barv. Ko po dolgih urah iskanja najdeš pravega dobavitelja, ki ponuja vse širine gurtn (ovratnice želiva v šrini 20mm, 25mm in nujno 40mm), se zatakne pri barvah, saj so običajno za umret dolgočasne … črna, siva, olivno zelena. V takem primeru se mu lepo zahvališ in greš iskat naprej.

Ampak najbolj adrenalinski pa je trenutek, ko najdeš vse od primernega materiala, širine, celo ogromno paleto barv ponujajo…toda glej ga zlomka, nikjer ne piše minimalna količina. Ko napišeš povpraševanje in uro ali dan kasneje odpiraš mejl, se počutiš kot da drgneš hitro srečko . In potem ti dobavitelj na drugi strani vljudno napiše zelo ugodno ceno z mini opombico, »Minimal Order Quantity 3km«…no v takih primerih me res prime, da si grem od sile whiskey natočit.

Skratka….da ne bom danes zgolj jamrala. Kaj se tiče gurtna sva imela ta teden res srečo, saj sva našla nekaj res izjemno primernih dobaviteljev, eno pošiljko iz Anglije pa še čakamo.

Najbolj ste me razveselili včeraj vi, najini zvesti sledilci, saj ste izredno pridno sodelovali v anketi na Instagramu, kjer sva vas spraševala po izbiri barve ovratnic oz. povodcev. Glede na vaše odgovore, se bova potrudila, da jih bova v čim večjem obsegu upoštevala .

Aja…drugače pa kaj se nasploh tiče odzivov testirancev na najine preostale izdelke, s tem mislim torbice za vodo, za priboljške in modularen pas, pa načeloma ni bilo večjih pripomb. Med drugim se je tekom testiranja izkazala potreba še po eni torbici, ki pa bo prišla prav vsakemu, tudi tistemu, ki nima psa….več o tem pa kdaj drugič .

The post Katero barvo ovratnice oz. povodca izbrati? appeared first on Conor's Adventure.

Če se še spomnite, je bil danes veliki dan. Za naju. Za najin biznis. Za Conor’s Adventure brand. Odšla sva na dolgo pot na Dolenjsko k najinem (upam, da tokrat res) novem dobavitelju.

Ja vem, da imamo v Sloveniji corona-omejitve, ampak glede nato, da je šlo za poslovni razlog, je zadeva znotraj dovoljenih okvirjev .

Skratka kaj naj rečem? Po videnem sva oba noro zadovoljna in resnično upava ter moliva, da je po vseh težkih preizkušnjah, padcih, končno to res ta pravo. In, da lahko končno rečeva »Okej…dobavitelja imava, sedaj pa dajmo v nulo razvit in spolirat izdelek«.

Do prvega vzorca bo sicer treba še počakati enih 14 dni, glede na trenutno corona-situacijo morda celo kakšen dan več, pa vendar. Glede na videno, kaj je sposoben »ta najin človek« naredit, je vredno čakati. Upam samo, da ne bo njegova cena previsoka ?

No…pustimo se presenetiti. Bo že šlo nekako skozi, vseeno je kvaliteta izdelka in zanesljivost izdelave trenutno na prvem mestu, s časoma pa se verjetno tudi okoli proizvodne cene da dosti narediti .

Če ne drugega sva med drugim ugotovila, da bo treba še precej narediti na Conorju kot testnemu zajčku. Sploh, če misliva razvijati tudi ruzake (nahrbtnike) za pse …haha…. Primož je od tega dobavitelja dobil en nahrbtnik za stestirat. Doma ga je seveda takoj podrobno pregledal in Conor ne bi bil Conor, če ne bi svojega smrčka vtaknil povsod.

No…pa sva si rekla…«ajde pes, pa povej, če je ruzak udoben?« in sva ga opremila. Malecki pa užaljen, da joj. V sekundi je otrpnil, uhe in glavo dol, češ »Kaj se norca delata iz mene«…haha…Faca na kvadrat vam rečem .

The post V tretje gre rado in Conor testni zajček…no al’ pa tudi ne 😆 appeared first on Conor's Adventure.

Zadnji dnevi so noro naporni.

Če se ne motim sem vam enkrat že jamrala o tem, da se na trenutke počutim totalni »luzer«, ko gre za organizacijo časa…

No in, ko imaš za postorit 101 stvar (menjava računovodkinje, finalizacija spletne strani, iskanje dobavitelja, skrb za IG in FB itd.) je vse skupaj še huje. Zame so ljudje, ki skrbijo za otroke, vodijo svoje podjetje, vsak dan berejo, se izobražujejo, telovadijo pa ostane še jim dovolj časa za partnerja, res geniji na drugo potenco ….

No midva s Primožem še iščeva ta skriven recept kako vse spravit v en dan in na koncu ne imeti občutka, da si se vmes 2x srečal sam s seboj .

Skratka…da preidem k bistvu, pred skoraj dvema mesecema sem na najino veliko veselje sporočila, da sva po mesecih gruntanja, raziskovanja in tudi testiranja končno prišla do najinega prvega fizičnega izdelka. Žal se je pred tedni, ko bi moral iti le-ta v testiranje h končnim uporabnikom, zadeva malce ustavila, saj se je izkazalo, da nekako nimava najbolj zanesljivega dobavitelja. Kljub rednim sestankom in potrpežljivemu razlaganju kaj točno želiva, se je tudi končni testni izdelek  izkazal kot slabo narejen, zaradi česar na koncu sploh nismo šli v testiranje.

Naj na tem mestu razložim, kaj sploh počneva in zakaj, da bo malce bolj jasno in manj skrivnostno. Ko sva junija letos zakorakal v pasji svet, sva hitro ugotovila, da določene pasje pripomočke pogrešava, saj je ponudba na našem trgu, ko gre za šolanje psa precej »boga«. Primož se je ponovno izkazal s svojimi ročnimi spretnostmi in razvil prvi približek prototipa…no in tako se je rodila poslovna ideja…

…oziroma tako je blog Conor’s Adventure v določenem trenutku postal »bodoči pasji brand« Conor’s Adventure .

Zadnje mesece torej razvijava kar nekaj pripomočkov za šolanje in trening psa, ki meniva, da bodo prišli prav vsakemu, pa najsi gre za začetnika v pasjem svetu, profesionalca, ali zgolj nekoga, ki s psom hodi na izlete v naravo.

Ampak….ker sva sama v vlogi kupca vedno izredno natančna in striktna, ko se gre za kvaliteto in uporabniško izkušnjo, nama na kraj pameti ne pade, da najin izdelek ne bo izpolnjeval vseh omenjenih kriterijev. Še več. Bodočemu kupcu želiva ponuditi resnično najin maksimum. Želiva razviti nekaj, česar pri nas še ni moč dobiti, in bo ne samo kvalitetno in uporabno, temveč seveda tudi lepo . Sej vemo, da ljudje na koncu vseeno kupujejo z očmi .

No…pa sva šla v iskanje novega dobavitelja. In opa….kdor išče ta najde. V soboto smo dogovorjeni za prvi sestanek in glede na videno, kaj gospodič izdeluje, tokrat res boga prosim, da sma končno na tisti pravi poti, ki (upam), da vodi do cilja (enkrat v bližnji prihodnosti).

p.s.: aja še to…. Sedaj po mojem res že lahko rečem, da so najini stari spletni strani šteti dnevi . Juhuuu…res čiiiisto malo še in brali nas boste na (za moje pojme) res prečudoviti spletni strani. Glede na videno, bi uradna »otvoritev« morala biti nekje naslednji teden . Res komaj čakam, da vam jo pokažem…sploh naslovna fotografija Conorja…je…uff…

The post Conor’s Adventure Brand In The Making ❤ appeared first on Conor's Adventure.