Sobota, 24.10.2020, dan 138
Če se še spomnite, je bil danes veliki dan. Za naju. Za najin biznis. Za Conor’s Adventure brand. Odšla sva na dolgo pot na Dolenjsko k najinem (upam, da tokrat res😇) novem dobavitelju.
Ja vem, da imamo v Sloveniji corona-omejitve, ampak glede nato, da je šlo za poslovni razlog, je zadeva znotraj dovoljenih okvirjev 😉.
Skratka kaj naj rečem? 😎 Po videnem sva oba noro zadovoljna in resnično upava ter moliva, da je po vseh težkih preizkušnjah, padcih, končno to res ta pravo. In, da lahko končno rečeva »Okej…dobavitelja imava, sedaj pa dajmo v nulo razvit in spolirat izdelek«.
Do prvega vzorca bo sicer treba še počakati enih 14 dni, glede na trenutno corona-situacijo morda celo kakšen dan več, pa vendar. Glede na videno, kaj je sposoben »ta najin človek« naredit, je vredno čakati. Upam samo, da ne bo njegova cena previsoka 🤔?
No…pustimo se presenetiti. Bo že šlo nekako skozi, vseeno je kvaliteta izdelka in zanesljivost izdelave trenutno na prvem mestu, s časoma pa se verjetno tudi okoli proizvodne cene da dosti narediti 😇.
Če ne drugega sva med drugim ugotovila, da bo treba še precej narediti na Conorju kot testnemu zajčku🙈. Sploh, če misliva razvijati tudi ruzake (nahrbtnike) za pse 😆…haha…. Primož je od tega dobavitelja dobil en nahrbtnik za stestirat. Doma ga je seveda takoj podrobno pregledal in Conor ne bi bil Conor, če ne bi svojega smrčka vtaknil povsod.
No…pa sva si rekla…«ajde pes, pa povej, če je ruzak udoben?« in sva ga opremila. Malecki pa užaljen, da joj. V sekundi je otrpnil, uhe in glavo dol, češ »Kaj se norca delata iz mene«…haha…Faca na kvadrat vam rečem 😂.
