Jap prav ste prebrali s Conorjem smo se ponovno vrnili v našo »staro« pasjo šolo KD Obala. Razlog? Jih je kar precej. Sem pa iskreno zelo dolgo razmišljala in premlevala ali sploh vse javno povedat. Ampak ajde…če se ponovno spomnim naših začetkov in razlogov zakaj je naš blog nastal in kaj govorim že od začetka, da sem iskrena in mi ni problem povedat tudi kaj neprijetnega. Pa se dajmo dotaknit naše izkušnje okoli različnih pasjih šol.

Torej, vsi ki nas berete redno veste, da smo nekje novembra (če se ne motim) začeli trenirat pod okriljem pasje šole Šavs. Želja je bila po treningu višje poslušnosti, saj sva se s Primožem takrat resno pogovarjala, da bi šli nekoč v IGP. Corona je naredila svoje in z inštruktorico smo se dogovorili, da bodo treningi online. Zanjo je bil takšen princip treninga nekaj čisto novega, za nas pa tudi. Začetki načeloma niso bili slabi…ampak, čez čas se je hitro videlo v praksi, da to pač ne gre. Zdaj to je moje mnenje (spoštujem ostala mnenja), pač učenje psa oz. bolj v tem primeru naju, kot začetnika višje poslušnosti preko spleta je ojoj….

Kako je “oddaljenost” odnesla IGP treninge

Jaz sem človek, ki rabi trenerja na licu mesta. Da mu takoj pove, kaj počnem narobe in zakaj slednje ni ok. Situacija s Corono je žal treninge v živo onemogočala. Sedaj, ko so se stvari vendarle umirile in so se pasje šolo ponovne odprle, sva s Primožem hitro videla, da se zaradi pomanjkanja časa ne bova mogla voziti na treninge v Ljubljano.

Še prej sva ugotovila, da glede na najin nor tempo (njegova služba in razvoj Conor’s Adventure) težko dava noter vse nujne treninge, ki jih šolanje za IGP zahteva. Naj spomnim, da je IGP sestavljen iz treh disciplin, poslušnost, obramba in sledenje.

Kot piko na I vsemu skupaj je botrovala tudi odločitev t.i. »simpatija« s trenerjem. Inštruktorica Šavsa je iz vidika profesionalnosti, znanja verjetno ena izmed boljših v Sloveniji. Njen način dela je, res top. Žal se nisva ujele v odnosu trener – varovanec. Zdaj ali je krivda na moji oz. njeni strani je težko sodit, pač tako je bilo. Žal.

Koga priporočam in zakaj?

Mogoče mi je najbolj »hudo« za njenim res dobrim trenerjem (markerjem) obrambe, nad delom katerega sem bila res očarana. Sploh se mi je zdelo, da Conor resnično uživa v treningih obrambe (četudi sta bila zgolj dva). Če ste iz Ljubljanskega konca in je vaš cilj trening IGP, potem Šavs definitivno priporočam.

V primeru, da je vaša želja klasična poslušnost ali priprave na BBH. Oz. imate morda kasneje želje v Rally Obedience (RO), potem bo (po mojem subjektivnem mnenju) pravi naslov Urša Medvedšek.

O njej sem pisala že večkrat, saj je z nami od vsega začetka, še preden smo dobili Conorja. Žal  je tudi iz Ljubljanskega konca, tako, da treningi pri njej tudi niso prišli v poštev, nam pa je dala res ogromno nasvetov, popravkov, mnenj skozi Conorjevo odraščanje itd.. Je izredno topla oseba, ki prav tako premore ohoho znanja, saj se je preizkusila tako v sodniških vodah, IGP vodah, vrhunska je v RO in še bi lahko naštevala.

Nazaj v KD Obala

Žal je vse to za  nas predaleč. Čeprav sem mnenja, da je Slovenija dokaj mala pa vendar s Conorjem nimamo nekih hudih tekmovalnih ambicij, tako, da smo se po premisleku in po nasvetu Urše kaj in kako vrnili nazaj v KD Obala. In iskreno prav vesela sem bila spet »domačega« poligona in srečanja bivših “sošolcev” iz male pasje šole.

S Conorjem sva se tako že trikrat udeležila nadaljevalnega tečaja (ob ponedeljkih in četrtkih) oz. priprav na BBH izpit in glede na mnenje in pohvale trenerja sva zadovoljna. Zahvaljujoč Brini imamo res dobre osnove, ki se jih poskušam držat kot pijanc plota. Sploh pa sem res vesela, da nas je naučila, da smo šli vsa povelja znova, saj med tem, ko se praktično vsi tečajniki »derejo« (ne dobesedno) na svoje pse v povelju »sedi«, »prostor/dol« in »poleg«, imava midva neko čisto svojo špraho .

Bistvo je skupen hobi, ki povezuje vodnika s psom

Najbolj od vsega pa mi je všeč, da nekam hodiva skupaj. Torej Conor je z drugimi psi, kar je izvrstno za njegovo socializacijo, jaz pa tudi upam, da bom v prihodnje v KD obala našla še več novih poznanstev. Kam nas bo pot zaneslo po izpit BBH pa se pustimo presenetit. Glede nato, da bojda na Primorskem ni neke konkretne možnosti po treningu IGPja, ni 2x za rečt, da ostanemo kar pri KD Obala in gremo v Rally Obedience. Navsezadnje je bistvenega pomena, da se s psom nekaj dela, imava nek skup hobi, ki naju povezuje .

The post KD Obala dobrodošla nazaj appeared first on Conor's Adventure.

Po včerajšnji mini »izpovedi«, ki je presenetljivo privedla do izredno pozitivnega odziva vseh vas bralcev, če gre sodit po številkah…se je moja kreativa začela danes počasi vračat. Veš ono, ko se zjutraj zbudiš in je svet naenkrat lepši .

Zdaj nisem ziher, ali ljudi privlači, ko je nekdo res iskren in na glas pove, kaj ga muči….ali pa je privlačno, ko v kopici vseh »oh in sploh ter positive minded sporočil«, ki jih dnevno srečamo na spletu, en brez dlake na jeziku pove, da življenje ni vedno samo lepo.

Denimo sama pri sebi opažam, da mi gredo določeni influencerji oz. osebe, ki jih občasno na IG ali FB sledim, pri katerih je vedno vse samo lepo in pozitivno ter nasmejano…v stilu »mi nimamo problemov, so samo izzivi, ki jih rešujem z nasmehom na obrazu«, konkretno na živce. Ne vem…ali je tako težko priznat in javnosti pokazat, ja človek sem, imam zelo dober dan in imam tudi zelo slab dan. Tako, kot vsa živa bitja na tem svetu. Pika.

Tudi psi imajo slab dan, ne vem če veste to. Sama se v slednjo teorijo nisem nekaj »znanstveno« poglabljala, zgolj slednje opažam pri svojem kosmatincu. Zdaj ne vem ali ima njegov slab dan kaj opraviti tudi z mojo slabo energijo…glede nato, da so že pred časom dokazali, da lahko pes zavoha strah, definitivno verjamem, da se podobno dogaja ko gre za mojo slabo voljo oz. preprosto negativno energijo.

O tem, da lahko psi zavohajo različna čustvena stanja sem pred kratkim brala tukaj. Na Univerzi v Neaplju so denimo pred leti naredili zanimiv poizkus in sicer so testirancem predvajali različne video-posnetke, ki so v njih vzbujali strah, veselje oz. nevtralno stanje. Po ogledu so vzorce znoja dali za povohat njihovim psom in opazovali pasje obnašanje. Pri psih, ki so bili izpostavljeni »vzorcu strahu« njihovega lastnika, so opazili hitrejše bitje srca, več nervoze, kot psi, ki so bili izpostavljeni vzorcu »veselja«.

Morda ne bi bilo slabo, da si takšno raziskavo dobro zapomnim in ko bom slabe volje, oz. ko bom nasploh v slabi energiji, tisti dan Conorja ne matretiram s kakšnim treningom poslušnosti. Denimo v ponedeljek je bilo vse skupaj bolj bogo….med tem, ko danes, je bila zgodba precej drugačna, boljša .

Celo za Brino in pasjo šolo Šavs mi je po par tednih (vmes smo bili na prisiljeni pasji bolniški – šiv na tački ) končno uspelo posneti del najinega treninga in vaj. Nasploh je bila energija psa precej boljša in aktivnejša, kot je običajno, ko trenirava višjo poslušnost in se zraven snemava….običajno sva oba malce zakrčena, no vsaj jaz in pes verjetno takoj »skopira« moje počutje .

Danes je bilo bolje, če odštejem sam »proces« igranja z aportom. Med vajami je treba psa seveda sprostiti z borbeno igro (vlečenje najlonskega aporta) , kjer nama manjka precej energije. Ampak bomo tudi to zrihtali . Počasi. Če ne drugega bom sedaj bolj pozorna kako se počutim in temu primerno bom izbirala tudi priložnost za trening s Conorjem….

The post Ali ste vedeli, da psi zavohajo naša čustva? appeared first on Conor's Adventure.

Huh kakšen dan…če ne bi že prejšnji teden pisala o polni luni, bi bila ziher, da je le-ta danes

Sej zdaj, ko to pišem gledam na svet malce bolj prijazno, realno, sploh pa razumevajoče, ampak dajmo biti iskreni do sebe in sveta ter povedat zgodbo, kot se je zgodila. Če ne drugega se iz nje jasno vidi, da sem v svetu kinologije še izredno zelena, kot prvi čiček v osnovni šoli .

Skratka zjutraj po zajtrku se po dolgem času s Conorjem spet lotiva treninga višje poslušnosti. Nazadnje, ko smo se slišali z Brino (najino inštruktorico), je slednja med drugim omenila, da če ima pes, sploh mladič več dni frei, v smislu, da se ga ne »matretira« vsak dan z nekimi vajami poslušnosti, slednje ni nič narobe, kvečjemu mu lahko povečaš željo po delu.

Glede nato, da s Primožem s Conorjem že od začetka redno »nekaj« delava, pa najsi gre v zadnjem mesecu ali dveh za vaje višje poslušnosti, oz. pred tem za najine amaterske treninge, mu nisva še nikoli dala en teden čisto frei. Torej zgolj sprehod, igra in je to, to.

No, pa sva mu dala zadnji dober teden frei (okej, če odštejem vajo z učenjem nagobčnika). Vmes je imel zgolj en večji trening, o katerem bom govorila enkrat v prihodnje – boste takrat vedeli zakaj .

Nakar se danes zjutraj odločim, da ne bi bilo slabo ponovno začet malce migat in ponoviti vsaj del, če ne vse vaje, ki smo se jih naučili v sklopu pasje šole Šavs. Iz hladilnika vzamem pasjo klobaso od Naturavetala (mimogrede svetovne so) in si jo narežem, kot boljši priboljšek, si pripravim kliker, jekleno ovratnico, lesen aport, si oprtam najin komplet torbic, vzamem Conorja in greva na naš »poligon« (stvaritev mojega Primoža, ki je na travniku za hišo postavil mini pasji poligon).

Ga na hitro ogrejem in mu nataknem jekleno ovratnico, ki je znak, da se začne delat oz. trenirat. Si vzamem v roko pelete, ga začnem vodit (lurat) in nato sledi prva vaja. Najprej mora pes pred mano stat, nato pa ukaz za sedi. Hitro je bilo konec veselja, ko mu nisem in nisem mogla dopovedat, da se ne sme pred mano kar usedat, ampak mora najprej stat in počakat na ukaz sedi. »a-a«, mu rečem….pes pa kar sedi. Ga probam odvodit v položaj stoj, se ustavi in se usede. »A-a« ponovim in ga ruknem (ne brcnem) z nogo, da bi se vstal.

Verjetno veste kaj se je zgodilo….. Konec veselja, zamera. Murka (po štajersko to pomeni, da se nekdo tako zelo muli, ti pade faca/obraz na tla) mu je padla do Kitajske verjetno, če bi naju kdo od daleč gledal, se je pes obnašal, kot da bi na njem zlomila najmanj lesen kol. Ko sem videla, da s treningom očitno ne bo nič, mi ni preostalo drugega, kot da sem mu jekleno ovratnica vzela dol in ga od jeze zaprla v zunanji boks, kjer sem ga pustila nekje 3 ure »Boš ti mene zajebaval, razvajenec«, sem v mislih pihala od jeze.   

Poleg pripetljaja na treningu sem med drugim tudi opazila, da je Conor postal noro razvajen – vem, kriva sva midva. Saj sploh ne zna biti več sam zunaj. Ko je na balkonu, po pol ure že gnjavi, cvili, laja in ne vem kaj še vse, da ga spustiš noter. In ne, ne zebe ga, ker sploh ni ne vem kako hladno, da o njegovem zimskem kožuhu sploh ne govorim.

Med tem, ko sem delala za firmo, sem ga na daleč opazovala (okno pisarne je obrnjeno na njegov boks). Moja ušesa so bila deležna od »volčjega« tuljenja, do piskanja, lajanja itd. Na trenutke sem bila prav fascinirana kakšne zvoke je zmožen dat pes od sebe »Pismo, ej…sej ne pomnim kdaj je bil nazadnje v zunanjem boksu, sej ne da sva zanj dala 1000 € in ga sploh ne uporabljava«, sem si mislila med tem, ko se je gospodič po pol ure končno vdal v usodo in se ulegel na lesen podest.

Po par urah sem se ga končno usmilila, si ponovno oprtala vse že prej našteto nase (kliker, lesen aport, priboljške, ovratnico itd…) in se odpravila po njega v boks. Skoraj mu je rep odpadel, ko me je videl. Ga spustim na travnik, malce igre, lovljenja, borbe z igračo in gremo delat. Mu namestim ovratnico za trening in začneva. Skoraj na kolenih sem ga mogla prosit, naj se za boga neha usedat in v stoječem položaju počaka na ukaz. No čez čas je le skapiral kaj hočem od njega in sva del vseh vaj (vsega skupaj jih je sedaj 9) nekako za silo odvadila.

Zdaj ne morem ravno rečt, da je šlo super, ker ni šlo, da bi imel pes kaj več interesa za delo nisem opazila. Morda je kriv zoprn, siv, deževn dan, morda se kriva jaz, ker sem sploh dopustila, da je prišlo do konflikta med nama….ne vem.

Pač dejstvo je, da je bolano občutljiv. Seveda ne smem tukaj še pozabit na zagotovo prisotno puberteto, ki jo zelo rada pozabim. Vseeno bo čez par dni star komaj 10 mesecev, jaz pa ga nehote že obravnavam kot odraslega samca….

No…če že dolgo nisem pisala o kakem failu sem pa danes. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da je ta blog v osnovi namenjen kako začetnika vzgajata belgijca in opis vseh izzivov ter failov, ki pridejo zraven .

The post Conor mulasti pes in oh ta puberteta appeared first on Conor's Adventure.

Preden pozabim tako kot sem v četrtek; ne vem koliko od vas, ki nas berete uporablja prehranske dodatke od Dogoteke, ampak v »spamu« svojega mejla sem zasledila, da imajo trenutno aktiven 15% popust s kodo REST15. Ne vem koliko bodo sedaj veseli, da jaz veselo delim njihovo kodo okoli…ampak glejte, če lahko kdo od vas zaradi tega prišpara euro ali dva, oz. v mojem primeru kar 10 €, zakaj pa ne .

Skratka mi od njih že nekaj mesecev kupujemo ProArtLeg junior in smo zadovoljni. Zdaj tisti, ki nas redno berete veste, da so se Conorju poleti, ko smo začeli uporabljati omenjene dodatke, postavile uhice pokoci v roku 14ih dni.

Zdaj ali je razlog v uporabi dodatkov, ali pa je vse skupaj zgolj splet okoliščin, tega ne vem. Si pa mislim, da mu v času rasti in odraščanja, slednji dodatki definitivno ne škodijo in jih bomo dodajali dokler ne odraste. Če lahko z zgolj 35 €/mesec pripomoremo k temu, da pes v odrasli dobi ne bo imel kakšnih težav s kostmi in sklepi, je verjetno vredno. Prav vedet pa tako ali tako ne moreš nikoli.

Zadnji dnevi, če odštejem moje zdravstvene težave okoli ščitnice (zadnje dni čez dan sem mimogrede zelo ok – očitno tablete delujejo ), so dokaj zabavni, sploh pa precej napeti. Napeti mislim v odnosu jaz-Conor. Ker je Primož večji del dneva v službi, se jaz seveda več ukvarjam s psom in posledično prenašanjem njegovih fint. Ki se očitno spreminjajo iz tedna v teden.

Čeprav je Conor pred tednom dni dopolnil že 9 mesecev, pa ga teta Puberteta očitno ne more in ne more spustiti iz krempljev. Načeloma je dokaj priden mladenič, brez kakršnih koli uničevalskih podvigov (trkam na les). Ampak, kaj pa zadnje čase bolj izrazito opazim je njegova občutljivost med treningom oz. jaz temu pravim zamerljivost in kuhanje mule. Že parkrat se je zgodilo, da sem ga med treningom »fizično popravila«. Brez skrbi nisem ga udarila. Denimo med izvajanjem vaje »steh« (stoj/ustani se) sem ga z nogo dregnila (nisem ga brcnila, brez skrbi), da bi šel iz pozicije sedanja.

Adijo…kako je pes zameril. Ojoj….začel se je mulit na vse pretege, se delat bogega in treninga je bilo konec. Če bi naju kdo od daleč gledal bi si mislil, da sem na njem najmanj palico zlomila, če ne še kaj hujšega.

Podobno se je zgodilo danes, med jutranjim treningom. Ko sva ponovila vse vaje »višje poslušnosti« za Brino (sedi; prostor; sedi-stoj; prostor-stoj; poleg; držanje aporta), sem za hec naredila z njim še nekaj trikcev, med katerimi je tudi vaja hoja nazaj. Ker ima Conor izredne probleme z ravno hojo nazaj, sem za korekcijo uporabila dolgo palico, oz. šibo. Pri marsikaterem trenerju sem zasledila da med treningom za korekcijo uporablja bič, oz. dolgo palico. Z njo se psa absolutno ne tepe, zgolj dotakne se ga, ko gre za korekcijo.

No…uporaba slednjega pri Conorju trenutno res ne pride v poštev, ker ko sem ga prvič s palico ošvrknila po zadnjem delu trupa (in naj še enkrat poudarim, da ne bo kdo tukaj skakal, češ tepe psa…res zgolj dotaknila sem se ga), je bilo konec veselja. Spet mula, gospod je najbolj bogi na svetu in treninga je bilo konec.

Očitno je kosmat gospodič občutljiv kot 100 mater, isto kot njegova lastnica…haha. Pregovor »Kakršen lastnik, takšen pes«, je v najin primeru očitno zelo resničen, saj znam sama na trenutke biti izredno občutljiva…..

The post Akcija Dogoteke in Conorjeva občutljivost appeared first on Conor's Adventure.

Najprej en velik HVALA iz srca. Za vse lepe želje, sporočila, držanje tačk in pesti. Res, čisto iskreno, nisem pričakovala tako pozitivnega odziva in toliko lepih komentarjev na moj včerajšnji blog. Človeku lepe, pozitivne želje res dobro denejo.

Danes je za menoj prav lep, s soncem obsijan dan. Ne pomnim kdaj je bilo nazadnje tako kičasto vreme kot danes. Tudi moje počutje, je danes v primerjavi s prejšnjimi dni, bolje. Če odštejem nor jutranji glavobol, ki je posledica verjetno mojega izrazito nizkega pritiska, je dan minil mirno, sploh pa produktivno…mislim produktivno glede na prejšnje dni .

Lepo vreme sva s Conorjem izkoristila za jutranji doolg sprehod do razgledišča. Vmes po poti sva se enih dvakrat vstavila in naredila mini trening »višje poslušnosti«. Če se še spomnite, sem kaki mesec nazaj sporočila, da smo s Conorjem začeli z bolj rednimi in strukturiranimi treningi, pod okriljem Brine iz pasje šole Šavs. No….v času praznikov in tudi sedaj zadnje dni nismo bili pretirano pridni, kaj se pozna predvsem na Conorjevi razpuščenosti. Glede nato, da Brini že teden dni pošiljava vaje, ki bi jih mogla posneti, naju bo verjetno tako nekam poslala.

Ne vem če sem že razlagala o poteku našega treninga. Verjetno se spomnite, da sem omenila, da moramo začeti iz nule. Kar pomeni, da je treba Conorja »na novo« naučiti povelja sedi, prostor itd, toda z uporabo drugih povelj, kot jih imamo sedaj. Trenutno smo v procesu »dodajanja« povelja, kar pomeni, da poleg nakaza roke, da se pes usede, dodamo tudi povelje »sitz«. Ista vaja je potem s poveljem prostor oz. »af« po naše. Ne sprašujete me zakaj »af«, ampak bojda se to v IGPju za ukaz prostor pogosto uporablja, vsaj Brina nama je tako svetovala, ko sva ji omenila, da imava problem najt nov ukaz za prostor, ker »platz« že uporabljava.

Danes sem se tako odločla, da bom končno opravila svojo domačo nalogo in Brini poslala vaje, ki jih od naju zahteva. Kot že rečeno sem med jutranjim sprehodom en del vaj z uporabo povelja ponovila (vaja sedi, vaja prostor, vaja sedi + gor/stoj) in moram rečt, da sem bila nad Conorjem prav pozitivno presenečena. Običajno se zalomi pri vaji prostor (af), saj ga ne izvede takoj. Ali da najprej rit na tla in šele nato tačke, ali pa obratno oz. najbolje je, ko mi namesto vaje prostor pokaže vajo priklon in moli rit v zrak (tačke so na tleh) ter me bedasto gleda .

Popoldne je bilo na sporedu snemanje vaj za Brino. Poleg že omenjenih treh vaj, sva tokrat vadila vajo držanja lesenega aporta v gobcu, vajo poleg in vajo prostor + gor/up. Šlo nama je kar ok. Več bo Brina povedala naslednjič, ko se slišimo po telefonu. Mi pa je vedno zanimivo kako se nesproščeno počutim, ko se moram snemat za nekoga drugega in delat točno določene vaje.

Verjetno k temu precej pripomore tudi dejstvo, da je trenutni način treninga (vse je online) tudi za mene malce čuden in nenavaden. Sploh navajanje na nove ukaze mi na trenutke dela preglavice, zato verjetno ni čudno, da tudi psu na trenutke ni nič jasno….ampak ok…se bomo verjetno s časom, sploh pa z rednim treningom tudi to navadili.

Ko pa bo te Corona-norije fertik in bomo šli na trening »v živo« k Brini, pa bo tako vse lažje, upam vsaj..haha..

The post Čudovit sončen-trening dan appeared first on Conor's Adventure.

Včeraj zvečer še preden sva uspela dokončno spakirati vse zahvalne paketke sva imela video klic z našo pasjo (za zdaj še)  online trenerko Brino, kjer je prvič pokomentirala prvi teden treninga. Čeprav imam sama za zdaj precej mešane občutke, pa ne ker bi bilo kaj narobe z učnim procesom, nasprotno Brina je res top shit…ampak na trenutke mi res manjka nekdo, ki bi mi znal na licu mesta povedat, ali delam vse prav ….no, navkljub mojim čudnim občutkom, nas je Brina kar pohvalila. Ok…seveda je nekaj napak, toda v grobem, se mi je zdela zadovoljna.

In logično sem danes kar komaj čakala, da se »oborožena z novimi napotki« s Conorjem lotiva treninga vaj »višje poslušnosti«, ki jih delamo pod taktirko pasje šole Šavs. Morda se sprašujete kaj delamo? Za začetek naj omenim, da smo začeli popolnoma znova. Okej to ne pomeni, da smo vse vaje, ki jih je Conor do sedaj obvladal pozabili in jih dali na stranski tir…ne…zgolj izvajamo jih ločeno.

Pri treningu »višje poslušnosti« gre za detajle in popolnost izvedenih vaj. Od psa se pričakuje takojšnja izvedba ukaza in da je ta popolna. No…to je cilj…da se razumemo . Mi smo sedaj nekje v prvem nadstropju Empire State Building-a….Imamo še kar nekaj poti do tja. Trenutno se vaje učimo s pomočjo luringa (pes sledi roki, v kateri imaš hrano). Učimo pa se za zdaj sedi, prostor in prehod iz sedi v stoj.

Haha…verjetno se kdo zdaj sprašuje, če se zezam? Okej…in to je težko? Ehm…morate nekaj vedet, eno je, da pes zna sedi oz. prostor (platz po naše), drugo pa, da to naredi v sekundi in to popolnoma pravilno. Vedno. Jap….vedno. Sej Conor obvlada ogromno ukazov, ampak, res redko se zgodi, da ko mu ukažem »platz«, da ga naredi v sekundi. Traja….včasih par sekund, včasih je res takoj, ampak traja. In tukaj je razlika….

Morate vedet, da »sedi«, »prostor« in ostale vaje, ki se jih učimo ter se jih bomo še učili, se bodo uporabljale večinoma na »trening placu«. Doma bomo še naprej uporabljali že naučene ukaze za sedi. Psa se lahko nauči, da pozna več ukazov za eno in isto stvar? Jap…res je. Tudi sama tega dolgo nisem vedela.

In veste zakaj je to izjemno praktično? Zato, da ti drugi ljudje psa ne »pokvarijo«. Verjetno so vam znani prizori, ko vas kdo od sorodnikov povpraša po ukazu za prostor. Poveste »platz«, potem pa se psu derejo »platz«, »platz«, »platz« in pes se jih v tretje usmili in ga naredi. No….s tem se psa »kvari«. 

Skratka…sedaj se učimo izvajat vaje brez povelja, zgolj z nakazom (luringom), čez čas bomo dodali povelje, ki bo (da..prav ste ugotovili) novo in »javnosti« nepoznano. Ja…dejansko bomo imeli mi trije, Primož, Conor in jaz skrivni jezik, ki ga bomo razumeli zgolj mi…..haha..hecam se.

Trening s Conorjem se je mi je zdel danes malce boljši, vsaj iz vidika mojih občutkov. Se mi zdi, da se pes resnično zelo hitro uči. Sem že prav radovedna kakšne vaje sledijo naslednji teden…

Sva pa popoldne končno dobila tako nestrpno pričakovano pošiljko »gurtn« iz katerih bodo testne ovratnice in povodci. Nad prejetim materialom sva res navdušena, sploh jaz, saj so barve lepe in malce bolj »človeške«. Glede nato, da sva do sedaj po večini izbirala material, ki se ga uporablja večinoma v vojski (zaradi kvalitete in trdnosti)….so bile barve bolj »za ubit«, torej mrke.

»Pia treba se je zmenit kakšne barvne kombinacije bova dala dobavitelju v izdelavo«, me je spomnil Primož med tem, ko sem proučevala kvaliteto bodočih pasjih ovratnic. »Pismo samo res, v soboto greva lahko sedaj k njemu, ali?«, sem mu odgovorila navdušeno. Vzela sem svoj rokovnik in poiskala seznam bodočih testirancev. Skupaj s Primožem sva nato določila za vsakega testiranca svojo barvno kombinacijo ovratnice, povodca in pasjih pripomočkov za trening.

Koliko barvnih opcij bova ponudila kasneje, ko bodo izdelki na prodaj, še ne veva. Razmišljava celo, da narediva tri, štiri barvne opcije pripomočkov za trening in vam dava na glasovanje, da vi izberete tisti dve, ki sta vam najbolj všeč .

Se bova odločila v naslednjih tednih, ko vam bova končno tudi zaupala za kakšne pasje pripomočke za trening sploh gre.

The post Trening »višje« poslušnosti in kočno zadnja pošiljka materiala appeared first on Conor's Adventure.

Vsi, ki nas bolj kot ne redno berete veste, da se s Conorjem ukvarjava redno, vsak dan…brez pardona. Na dnevni bazi sta dva dolga sprehoda in en kratek.

Prvi je zjutraj (okoli 9ih) traja nekje 45 min in zajema sprehod + vaje hoje na povodcu + metanje žogice.

Drugi je okoli 15ih in traja tudi nekje 45 min, vendar je bolj namenjen igranju s Pullerjem, treniranju poslušnosti, izvajanju trikcev na »domačem« poligonu itd. Klasičnega sprehoda je manj, morda zgolj 10 min za ogrevanje/ohlajanje.

Tretji sprehod je zvečer okoli 20ih, traja zgolj 10-15 min za opravljanje lulanja/kakanja.

Kljub temu, da se s Primožem trudiva Conorju zagotoviti čim več raznovrstnega gibanja (ne zgolj klasičen sprehod, kjer sta vodnik in pes vsak v svojem svetu ) in posledično poleg fizične tudi nekaj psihične aktivnosti, pa najino delo z njim ni strukturirano. Morda se bo slišalo čudno…ampak z njim vsak dan trenirava, vendar brez konkretnega cilja. No vsaj do sedaj je bilo tako. Odkar sva se prejšnji teden odločila za nadaljevanje »pasjega« šolanja pa upam, da bodo stvari malce drugačne.

To, da si želiva s Conorjem opravljati tečaj A in nato čez čas tudi tečaj BBH, verjetno že veste. Oba tečaja predstavljata osnovo v kinologiji. Med tem, ko tečaj A (kjer se vse dela na povodcu) ni predpogoj za opravljanje tečaja BBH, pa je le-ta nujen, če želimo v prihodnje opravljati višje izpite v smeri klasičnega šolanja v svetu kinologije. Tečaj BBH je sestavljen iz treh delov; najprej je treba opraviti teoretičen izpit, nato sledi prikaz poslušnosti na poligonu in na koncu še preizkus v urbanem okolju.

Čeprav je pogoj za opravljanje tečaja A, starost psa 12 mesecev in za BBH 14 mesecev, je treba začeti delat s psom (da bo na izpitu vse tako kot mora biti) čim prej. Med drugim sva se s Primožem končno tudi odločila v katero kinološko disciplino si želiva s Conorjem v prihodnje iti. To je IPO (Internationale Prüfungs-Ordnung) oz. od leta 2019 se imenuje IGP (Internationale Gebrauchshunde Prüfungsordnung).

Mnogo ljudi zmotno misli, da je IGP zgolj obramba, kjer se psa »naredi« agresivnega….vendar je to daleč od resnice.

Tudi sama sem še ne tako daleč nazaj mislila podobno. Morda je glavni razlog v podajanju informacij, saj ko v youtube vpišeš »IPO competition«, ti večina video-zadetkov prikazuje lajajoče in na pogled agresivne pse. To kaj opisujem je zgolj en del IGP-ja od skupnih treh disciplin, ki jih mora pes obvladati. Drugi dve disciplini sta še sled in poslušnost.

Glede nato, da IGP zahteva ogromno znanja in še več časa….nama je popolnoma jasno, da so najine želje morda trenutno precej visoko leteče, ampak bomo videli kaj bo iz vsega skupaj nastalo. Je pa res, da je treba začeti s psom bolj načrtovano, sploh pa pravilno trenirat. Zaradi tega sva tudi začela trenirat in sodelovat z Brino Pungerčič iz pasje šole Šavs.

Z Brino sva kontakt navezali, ko sem na Instagramu iskala primeren aport (igrača za borbeno igro). Nato sem jo začela spraševati nekaj o treningih obrambe, pa nasploh o treningih IGPja itd. Sledilo je srečanje in pogovor preko video-klica, kjer smo se še bolje spoznali in nama je predstavila svoj način dela. Ravno njen natančen, sploh pa individualen pristop do vsakega tečajnika je bil glavni razlog, da sva se pred dnevi dokončno odločila za sodelovanje z njo.

Kako bo vse skupaj potekalo, pa sporočim v prihodnje .

Če koga zanima več informacij o razvoju IPO oz. IGP:

https://en.wikipedia.org/wiki/Schutzhund

The post Začetek »resnega« šolanja s pasjo šolo Šavs appeared first on Conor's Adventure.