Pravijo, da ko ima hudič mlade, jih ima dobesedno. Veš ono, ko si želiš postoriti 101 stvar, ustreči čim več ljudem, na koncu dneva pa ostaneš s polovično opravljenimi nalogami in kupom slabe vesti .

Nekako tako izgledajo moji delavniki (če pogledaš v mojo glavo) zadnjih nekaj tednov. Itak me slaba vest, v obliki malega hudička »Pia joj že tako dolgo nisi pisala bloga«, preganja iz dneva v dan. Kljub temu, da se je zgodilo toliko stvari. Tako s Conorjem, sploh pa s Conor’s Adventure….jaz pa nič. Tišina. Kot, da sem mrknila. In tudi, ko se končno spravim, na list zlijem in nekako ubesedim vse kaj se je od kar sem se javila zgodilo…mi zagode računalnik in funkcija »samodejno shranjevanje«, ki kot nalašč takrat ni vklopljena .

Ja prav ste ugotovili….nenadoma spet strmim v prazen list papirja in zaključne stavke prejšnjega bloga, ki je bil tam nekje konec avgusta .

Torej ponovno…. kaj se dogaja v ozadju Conor’s Adventure?

September je bil noro pester. No sej oktober ni nič boljši. Voziti slalom med potrebami Conorja, firme in privatnim življenjem….je na trenutke »za žile rezat«. Pa ne me razumet, da jamram, ampak želim dati občutek pristnosti, ki je daaaleč od tega, da je pri nas vse »top shit«.

Mnogokrat mi kdo reče, »ja pa vama firma tako laufa, pa tako vama vse gre«. Aha seveda mu odgovorim, »pol pa svizec zavije čokolado v folijo«.  Iskreno ni ravno tako. Res je, da kaj se tiče Conor’s Adventure, gre zelo dobro. Vsak mesec rastemo, kar je najbolj pomembno. Čeprav iskreno je meni najbolj pomembno, da ste vi kupci, res zadovoljni. Da ni še bilo neke konkretne slabe kritike. Veš ono, ko te kdo konkretno popljuva ali celo vrne pošiljko, ker nisi izpolnil pričakovanja. Včasih sem še sama prav pozitivno presenečena, nad navdušenjem ljudi…ampak ok, to ima prej opraviti z mojim izrednim perfekcionizmom . Ker pač menim, da vedno lahko kaj narediš še bolje…še bolj perfekt.

Kje zavarovati svojega psa?

Ena izmed tako imenovanih perfekt stvari, je bil po mojem mnenju članek, ki mi je v začetku septembra pobral ogromno energije, sploh pa časa. Če nas spremljate redno se morda spomnite, da sem se takrat podrobno ukvarjala z raziskovanjem in primerjavo različnih slovenskih zavarovalnic, ki ponujajo zavarovanje naših kosmatincev. Če ga morda še niste prebrali, ga najdete tukaj na tem linku. Glede na vaše odzive, sploh pa rekordno branost…. Je bil moj trud definitivno poplačan, saj ste me naravnost šokirali z vašimi pozitivnimi odzivi.

Finalisti za spletnega trgovca leta – kategorija male živali

Podobno pozitivno šokirana sem bila dober teden kasneje, ko smo iz strani organizacije Web Retailer Award prejeli sporočilo, da se je naša spletna trgovina uvrstila v finale za naj spletnega trgovca leta 2021 v kategoriji male živali. Ko sem videla, da sta naša konkurenta nihče drug kot Mr.Pet in Zoohit…mi je bilo vse skupaj na meji realnega. Dva velikana proti enemu malemu »zelencu« . 11.11.2021 je veliki dan, ko razglasijo zmagovalca. Če zmagamo vam že sedaj obljubim, da si bova s Primožem namislila nekaj norega, nekaj velikega….pač nekaj, da se vam zahvalimo, proslavimo. Ker brez vas, naših ljubih strank, ne bi bilo niti finala .

Tako kot se trudimo na razvoju novih produktov, se trudimo tudi na izboljšavi spletne strani, sploh ko gre za varnost nakupovanja na spletu.

Pridobili oznako Certified Shop

Ker nam je vaša uporabniška izkušnja izredno pomembna, sva se s Primožem odločila, da gremo v postopek pridobivanja certifikata Certified Shop Premium. Slednjega lahko pridobi vsaka trgovina, zgolj ustrezat mora določenim kriterijem. Kdor še za omenjen certifikat ni slišal; »CERTIFIED SHOP® je simbol varnega spletnega nakupovanja. Zanesljivim trgovcem podeljuje oznako zaupanja, potrošnikom pa omogočamo, da si pred nakupom ogledajo oceno spletne trgovine in preberejo mnenja kupcev«.

Trenutno ima naša trgovino oznako Certified Shop Lite, kar pomeni da imamo sicer opravljene vse potrebne analize in spadamo med varne, preverjene in zanesljive spletne trgovine….Vendar tisti ta »jači« trgovci imajo oznako Cerfitied Shop Premium. Slednja ima dejansko neko veljavo ter zaupanje med potrošniki, vendar za to potrebuješ 50 mnenj dejanskih kupcev.

Če nam želiš pomagati, ne pozabi po nakupu v naši trgovini izpolniti anketo, ki se ti pojavi na zaslonu .

Uradno postali člani Primorskega tehnološkega parka in GoStartup Akademije

Kot vemo ni vse zgolj na dobrem produktu in dobri spletni strani….ogromno je tudi kakšna ekipa je v ozadju znamke, sploh kakšno je njeno znanje. In ker pravijo, da znanja ni nikoli preveč… Sva se s Primožem že poleti lotila iskanja morebitnega mentorja, oziroma možnosti, da bi se pridružila kakšnemu inkubatorju. Sledenje nama je tudi uspelo in že poleti sva začela sodelovati s Primorskim Tehnološkim Parkom, v sklopu česa sva tudi dobila svojega mentorja.

Par tednov nazaj smo bili sprejeti tudi v GoStartup Akademijo, kjer bova s Primožem v naslednjih tednih nadgrajevala svoje znanje iz področja podjetništva. Morda pa dobiva še kakšno noro idejo Nikoli se ne ve….

Na trg dali še nekaj novih produktov….in kaj vse še pride…

Torej…spletno stran smo »spimpali«, znanje tudi….oz. na tem delamo praktično dnevno. Kaj pa produkti? Glede nato, da se pri nas vedno nekaj dogaja, da smo od začetka prodaje skoraj mesečno oz. rečimo na dva meseca dali ven kaj novega, ni bilo slednje povprečje do danes nič slabše

V začetku septembra smo na trg poslali težko pričakovan dodatek za ozke ovratnice in sicer ročaj za 25mm ovratnico. Teden dni nazaj pa smo v našo trgovino dodali izredno zanimiv produkt o katerem bom več govorila v naslednjih dneh in sicer gre za Držalo za igračo Puller (v trgovini ga najdeš tukaj).

Trenutno smo v testiranju različnih kosov opreme. Sama se iskreno najbolj veselim tistega kar pride konec oktobra na pred-vikend Noči Čarovnic . Gre za produkt, ki je meni osebno najbolj svetovn….ker ko vidiš kako deluje ti je prav ono…wauu….

Potem konec novembra prihaja verjetno težko pričakovana torbica za telefon…ampak do takrat še je daleč .

Kako pa kaj Conor…in navsezadnje midva?

Sedaj sem poskusila čim bolje orisati kaj se dogaja s firmo, z znamko Conor’s Adventure….zakaj občasno malce poniknemo tako iz FB, sploh pa iz bloga. Ja….dan ima na žalost zgolj 24 ur.

Kaj se tiče najinega kosmatinca, obraza in »krivca« znamke … Conor je super. Se mi zdi, da šele zadnji mesec opažam, da pes tudi v glavi noro odrašča. Čeprav treniramo doma in priznam, da se občasno zgodi, da nimam toliko časa zanj, kot bi si sama želela, se slednje ravno ne pozna. Pes je legenda. Na trenutke me prav šokira. Kakšen ukaz ali vaja, ki je nisva delala že nekaj časa, mu nenadoma več ne povzročata težav in ju naredi brez problemov. Tudi želja po delu se je izboljšala. Je pa res, da se je tudi moj odnos do njega malce spremenil. Trudim se, da sem bolj potrpežljiva, manj groba in bolj nežna do njega.

Huh….kaj pa se tiče najinega odnosa s Primožem. No to je tisti del, ko sem na začetku govorila, da je daaaleč od perfekcije. Priznam, da je firma, pa tudi situacija s Corono, pustila na najinem odnosu, zvezi kar nekaj ran, posledic. Na trenutke je izredno težko, sploh pa kritično… Ampak se ne dava. Veva kaj je najino »jedro«, oz. kaj je tisti X faktor, ki naju drži skupaj. Priznam pa, da si nisem oz. nisva si mislila, da zna biti na trenutke tako izredno težko… Ko se sešteje ves stres, različna pričakovanja, pomanjkanje časa in 101 dejavnik… zna biti res izjemno naporno. Pa vendar, ko se spet najdeva in se ozreva nazaj, kaj sva ustvarila v zadnjega pol leta, dejansko je vredno .

The post Kam sem mrknila? In ko ti gre vse narobe…. appeared first on Conor's Adventure.

Solze mi tečejo po licih…Mešanica sreče, pa tudi precejšnjega stresa pomešanih z besedami, ki mi odmevajo v glavi. »O moj bog kaj nama je uspelo narediti v zgolj letu dni, odkar je Conor zakorakal v najino življenje?«.

Že sem se hotela lotiti pisanja, ko mi je zazvonil telefon. Iz znane medijske hiše me je klicala novinarka s vprašanjem po gostovanju v oddaji. Skoraj sem spustila telefon, ko se je predstavila od kod kliče. Snemanje imamo naslednji teden.

V tem tednu se nam obeta sodelovanje v nagradni igri z enim izmed bolj uspešnih slovenskih podjetij v zadnjih letih pri nas. Sploh ženske ga zagotovo poznajo.

Prav tako nas je pred tedni kontaktiral novinar enega izmed slovenskih časnikov. V prihodnje smo zmenjeni za intervju oz. članek. Aja skoraj bi pozabila obisk novinarke iz Radia Koper, prejšnji teden…

Kot pika na I vsemu, nama je uspelo priti v fizično trgovino. Ja dragi moji, od danes naprej lahko naše izdelke kupite v fizični trgovini v Domžalah, v trgovini Kosmatinčki na Rojski cesti 18d.

Iskreno ne dojamem. Stvari se tako hitro odvijajo. Poleg vsakodnevnih obveznosti za Conor’s Adventure, ki zajemajo prodajo, pakiranje in vse marketinške obveznosti. Priznam redko se ustavim in pogledam nazaj.

230 strani emocij, spominov, iskrenih izpovedi….

Ko pogledam kje sva bila pred letom dni. Ko v Wordovem dokumentu, kamor pišem blog »poskrolam« nazaj, mi oči spet zalijejo solze. 230 strani sem že popisala. 230 strani iskrenih izpovedi o vzgoji psa, o izzivih, težavah, uspehih. 230 strani opisovanja nastanka pasje znamke Conor’s Adventure, vseh logističnih in razvijalskih problemih, pa veselju, ko sva končno našla pravega dobavitelja opreme, ki nama vse to šiva….

Čeprav sem se leto dni nazaj v mojem prvem blog zapisu (tukaj) spraševala ali bom kot popoln zelenc in začetnik zmogla vzgojiti belgijca, sva s Primožem zraven še razvila svojo pasjo blagovno znamko, ki trenutno premore 12 različnih pasjih produktov, v razvoju in načrtu pa jih je še vsaj enkrat toliko. Niti v najhujših sanjah si ne bi takrat predstavljala, da je sploh možno. Da bova nekoč midva tista, ki bova novo pečenim pasjim staršem (skozi najino izkušnjo) probala reševati probleme pri iskanju kvalitetne opreme za vzgojo in šolanje psa. Conor je v tem času že skoraj odrasel belgijec, ki je zrasel v izredno nežnega, cartljivega in niti malo »groznega« psa.

365Xx HVALA

Seveda pa tukaj kjer sva oz. smo danes, po vseh neprespanih nočeh, sekiranju, joku, zdravstvenih težavah, skakanju od sreče, prodanih preko 200 produktov Conor’s Adventure v zgolj dobrih dveh mesecih, ne bi bili brez VAS. Brez vas, ki nas redno in vztrajno berete, podpirate, sploh pa verjamete v nas in v našo iskreno, avtentično zgodbo.

365x HVALA  in na naslednjih 365 dni!

The post Solze sreče za leto dni in začetek prodaje v trgovini Kosmatinčki appeared first on Conor's Adventure.

Včerajšnji dan ni bil neki »vau«, pač klasika delo in Conor »time«, zato se vam tudi nisem oglasila. Ta teden sem spet sama, saj je Primož službeno odstoten, kar pomeni, da so moji dnevi še bolj »bedni« . Pač bedni v smislu, da se res nič omembe vrednega ne dogaja. »Samske« popoldneve in večere izkoristim za delo, branje, izobraževanje…aja pa seveda za Conorja.

Opažam pa, da več kot imam časa, manj sem resnično produktivna. Zdaj ne vem, ali sem tako noro samokritična, pa po drugi strani si vsak dan verjetno kar dosti »naložim« v sam urnik dela, ampak iskreno…ne vem če mi je v zadnjih mesecih uspelo en teden speljat res ono po planu, kot sem si ga zastavila na začetku tedna.

Če bi danes ujela zlato ribico, bi ena izmed želj zagotovo bila, boljše upravljanje s časom. Slednje je ena izmed stvari, ki jih pri kakšnem uspešnem podjetniku (denimo meni je nor vzgled podjetje Malinca in njuni ustanoviteljici Nastja in Andreja) noro občudujem. Včasih se ob spremljanju tistega in onega podjetnika na spletu oz. socialnem omrežju, resnično vprašam, ali je njegov dan resnično dolg zgolj 24 ur? Imate vi isti problem ?

Sama pri sebi sem sicer ugotovila, da če si urnik naredim po urah, plus si vmes določim tri glavne naloge tistega dne, obstaja večja verjetnost, da bom ob koncu dneva uzrla na urniku večino nalog prečrtanih ….ampak ok, v primerjavi s pomladnimi meseci, ko je bila poleg produktivnosti problem še motivacija in mali mio ostalih stvari, nam gre trenutno super …Jap…pohvala, ena izmed zadev, ki se mi zdi, da si jo ljudje, sploh Slovenci ne znamo prav pogosto dati…da se pohvalimo, da nam gre v redu, smo super.

Skratka, današnji dan je bil, eden izmed teh, ko se ti že zjutraj vse »podere«. Vstaneš pol ure kasneje, ker si prejšnjo noč delal, potem ti še zaročenec sporoči novico, da pride 2 uri prej domov oz. to pomeni, 2 uri prej skuhano kosilo….no pa smo tam .

Vseeno sva se s Conorjem (kot planirano po urniku ) odpravila v Sežano na »trening« hoje na popuščenem povodcu v urbanem okolju.

Kot sem že zadnjič omenila, gre frajerju naravnost odlično. Skoraj lahko že rečem, da več ne vleče in hodi poleg mene normalno, brez nekih vohljajočih sunkov levo/desno. Bogi revež še edino nekako »ne razlikuje« med pločnikom in cesto, saj se sam od sebe pred prečkanjem ceste ne ustavlja. Naj razložim….če se spomnite, sem zadnjič omenjala, da ga učiva ustavljanja in usedanja pred prečkanjem ceste. No…če mu zakličeš »cesta« se usede, žal pa tega še ne naredi brez povelja, ampak ok, je še mlad, kar vse preveč pogosto pozabljam .

So pa mi postali ti najini »mesto-trening« prav všeč in se mi zdi, da Conorju tudi, saj v najino precej umirjeno dnevno rutino, vnesejo nekaj dodatnega hrupa in dogajanja.

The post Kakšna je skrivnost »time managementa«? 🤷🏼 appeared first on Conor's Adventure.

Hudiča, današnji dan pa bi skoraj mogli zapiti … Ne nisva kronika, ampak končno sva imela v roki prvo verzijo najinega (srčno upam) bodočega izdelka. Do njegove končne prodaje naju čaka verjetno še kar nekaj neprespanih noči in ur za računalnikom, ampak v redu je. Po prvem spodletelem poizkusu s prvo poslovno idejo (v obliki t.i. »igralnih kart«) v mesecu marcu in nato, po »izsiljevalski« izkušnji s kitajskim dobaviteljem (športni izdelek) v mesecu juniju, resnično upam, da sva tokrat na kolikor toliko dobri poti .

Med tem, ko zbiram misli po resnično dobrem in noro produktivnem dnevu ter razmišljam kaj napisat, se na trenutke vprašam, zakaj za boga sem tako previdna? Kot, da me je strah določene misli, javno, glasno in jasno povedati oz. napisati, saj glas v meni nenehno žuga češ »Paazi, kaj poveš! Kaj pa če ti tokrat spet ne bo uspelo in se boš mogla zagovarjati pred drugimi!!??«…

Ja nekako tako danes funkcioniramo ljudje. Žalostno. V javnosti se izpostaviš, pohvališ zgolj takrat, če res 100% verjameš vase oz. v to kaj počneš oz. boš počel. Če obstaja kanček možnosti, da ti ne uspe…raje bodi tiho, ker bodo spet kazali s prstom nate .

Ali pa moja »najljubša izjava«, ki sem jo slišala pred kratkim, »Nehaj gospodinjo igrati in zapravljati najboljša leta življenja…pojdi raje delat«. Delat? Pod kaj je definiramo delo? Dandanes se za delo smatra zgolj to, ko si zanj plačan. Vsi tisti propadli podjetniki, ki jih žal ni malo, tisti pa kaj?? Očitno niso nikoli delali….

Skratka biti podjetnik, verjetno vemo, res ni enostavno. Poleg podpore bližnjih, ki verjamejo vate, je pomembnih še vsaj 100 stvari (če ne 1000). Verjetno se nama na tem mestu še niti ne sanja, kaj naju vse čaka in s kakšnimi (tudi birokratskimi) ovirami se boma še mogla spopasti.

Ampak…

Na koncu je verjetno vredno, ker gre za tvoje podjetje, tvoje žulje in tvoj uspeh. Zdaj odvisno od vsakega posameznika, kaj si v življenju želi, po čem hlepi….

Je to denar? Visoka plača? Dober avto? Cotice po zadnji modi? Ali pa mogoče čas? Trenutki z bližnjimi? Kavica s partnerjem, ali ok…recimo Aperol Spritz, ker je glih poletje .

No…to, to zadnje je moj razlog, najin razlog. Čas drug z drugim. Aja pa odvisnost od sebe, od svojih sposobnosti in nobenega poniževanja od drugih, od šefov. Nobenega dajanja v nič. Določanja kdaj boš imel, če sploh boš imel dopust…

Ni več tega.

Četudi je treba kdaj stisnit in delat cel vikend…četudi odkar je podjetje nastalo ni več sproščujočih »na off« vikendov« je vredno. Četudi je zgolj ena plača, je ok. Je dovolj, več kot dovolj. Sej denar je fajn in kul…ampak…kot sem rekla… štejejo trenutki, spomini. Šteje odnos, šteje življenje s človekom in kakovost slednjega .

In najbolj štejejo občutki, ko veš, upaš, se ti nekako zdi, da pa tokrat morda res bo. Da pa nekako sva na tisti poti, ki bi pa lahko bila prava. Zdaj, ali je res….pa bomo videli čez par mesecev .

The post Dan, ko smo prešli od besed k dejanjem oz. fizičnemu izdelku appeared first on Conor's Adventure.