Dan, ko smo prešli od besed k dejanjem oz. fizičnemu izdelku

Dan, ko smo prešli od besed k dejanjem oz. fizičnemu izdelku

Ponedeljek, 31.8.2020, dan 84

Hudiča, današnji dan pa bi skoraj mogli zapiti 🍾… Ne nisva kronika😆, ampak končno sva imela v roki prvo verzijo najinega (srčno upam☘) bodočega izdelka. Do njegove končne prodaje naju čaka verjetno še kar nekaj neprespanih noči in ur za računalnikom, ampak v redu je. Po prvem spodletelem poizkusu s prvo poslovno idejo (v obliki t.i. »igralnih kart«) v mesecu marcu in nato, po »izsiljevalski« izkušnji s kitajskim dobaviteljem (športni izdelek) v mesecu juniju, resnično upam, da sva tokrat na kolikor toliko dobri poti 💪🏼.

Med tem, ko zbiram misli po resnično dobrem in noro produktivnem dnevu ter razmišljam kaj napisat, se na trenutke vprašam, zakaj za boga sem tako previdna🙄? Kot, da me je strah določene misli, javno, glasno in jasno povedati oz. napisati, saj glas v meni nenehno žuga češ »Paazi, kaj poveš! Kaj pa če ti tokrat spet ne bo uspelo in se boš mogla zagovarjati pred drugimi!!??«… 😢

Ja nekako tako danes funkcioniramo ljudje. Žalostno. V javnosti se izpostaviš, pohvališ zgolj takrat, če res 100% verjameš vase oz. v to kaj počneš oz. boš počel. Če obstaja kanček možnosti, da ti ne uspe…raje bodi tiho, ker bodo spet kazali s prstom 👉🏼 nate 👈🏼.

Ali pa moja »najljubša izjava«, ki sem jo slišala pred kratkim, »Nehaj gospodinjo igrati in zapravljati najboljša leta življenja…pojdi raje delat«. Delat? Pod kaj je definiramo delo? Dandanes se za delo smatra zgolj to, ko si zanj plačan. Vsi tisti propadli podjetniki, ki jih žal ni malo, tisti pa kaj?? Očitno niso nikoli delali….

Skratka biti podjetnik, verjetno vemo, res ni enostavno. Poleg podpore bližnjih, ki verjamejo vate, je pomembnih še vsaj 100 stvari (če ne 1000🙈). Verjetno se nama na tem mestu še niti ne sanja, kaj naju vse čaka in s kakšnimi (tudi birokratskimi) ovirami se boma še mogla spopasti.

Ampak…

Na koncu je verjetno vredno, ker gre za tvoje podjetje, tvoje žulje in tvoj uspeh. Zdaj odvisno od vsakega posameznika, kaj si v življenju želi, po čem hlepi….

Je to denar? Visoka plača? Dober avto? Cotice po zadnji modi? Ali pa mogoče čas? Trenutki z bližnjimi? Kavica s partnerjem, ali ok…recimo Aperol Spritz, ker je glih poletje 😇.

No…to, to zadnje je moj razlog, najin razlog. Čas drug z drugim. Aja pa odvisnost od sebe, od svojih sposobnosti in nobenega poniževanja od drugih, od šefov. Nobenega dajanja v nič. Določanja kdaj boš imel, če sploh boš imel dopust…

Ni več tega.

Četudi je treba kdaj stisnit in delat cel vikend…četudi odkar je podjetje nastalo ni več sproščujočih »na off« vikendov« je vredno. Četudi je zgolj ena plača, je ok. Je dovolj, več kot dovolj. Sej denar je fajn in kul…ampak…kot sem rekla… štejejo trenutki, spomini. Šteje odnos, šteje življenje s človekom in kakovost slednjega ❤ .

In najbolj štejejo občutki, ko veš, upaš, se ti nekako zdi, da pa tokrat morda res bo. Da pa nekako sva na tisti poti, ki bi pa lahko bila prava😊. Zdaj, ali je res….pa bomo videli čez par mesecev 😇.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja