Petek, 16.10.2020, dan 130
Življenje s Conorjem je ponovno postalo malce bolj adrenalinsko, sploh pa na momente izredno zabavno😆.
No…sej to je bilo že prej, da se razumemo, ampak sej verjetno se spomnite, da sem se na trenutke »hvalila« in včasih celo malce »pojamrala«…češ, da skoraj pozabim, da ga imamo😎. No…ta opevana puberteta s katero so naju zadnje mesece strašili, je očitno res pokazala zobe.
»Hudiča Primož, počutim se, kot da smo šli enih 100 korakov nazaj in imamo spet mladiča pri hiši«, sem zajamrala zaročencu po telefonu, ko sem mu po telefonu opisovala Conorjev današnji občasni ignore na sprehodu.
»Se mi zdi, da se na trenutke obnaša, kot da ga je kaj obsedlo, nori okoli kot zmešan, pa skače, cvili in laja ob enem…res, kot oni miceni mladiček«, sem opisovala Conorjevo obnašanje zadnjih nekaj dni🙈.
Ne vem…morda jaz malce pretiravam, ampak odkar je včeraj uničil tisti pokrov škatle za shranjevanje copat, imam malce »fobije«, ga pustit samega, pa če tudi je to zgolj za 10, 15 min, ko se npr., tuširam 😆. Ja vem…pretiravam, ker vseeno ni taki norec, da samo hodi po bajti in išče, katera stvar bo njegova naslednja žrtev 😂.
Se pa spreminja tudi njegov ugriz…postaja namreč močnejši, kar pa je super 😎. Čeprav s Primožem še kar ne veva kakšne cilje s Conorjem, torej ali bomo šli v kakšen pasji šport, sva istega mnenja kaj se tiče njegove vzgoje nasploh ☺. Želiva si v »nulo zdresiranega« psa, ki bo, če bo treba, znal tudi ugrizniti in »plen« močno držati.
Ne vem..če ste morda kje zasledili kakšno fotografijo ali video belgijca oz. »maline«, ki se z vso svojo težo obesi na »plen« in ga ne spusti…no tega pri Conorju še ni bilo za opazit, saj je imel bolj kot ne precej »švoh« ugriz😆. Slednje sva opazila po menjavi zob, pred kakšnim mesecem, ko smo se igrali s staro brisačo, ali drugo igračo in je ni bil sposoben dolgo ter močno držat v gobcu.
Posledično sva začela med igranjem precej pozornosti posvečati krepitvi ugriza in sicer sva ga najprej naučila povelje »spusti«, »zgrabi« in »drži«. Sploh zadnje povelje, sva skozi igro utrjevala in skozi pohvalo spodbujala, da je začel igrače »močneje in dlje časa« držati😎.
Če gre soditi po današnjem igranju z Rajkom, se je psu ugriz konkretno izboljšal. V enem trenutku ga je Rajko celo dvignil (pes se je z zobmi držal zgolj za igračo) od tal in pes igrače ni izpustil. Prav tako ga je zavrtel okoli lastne osi in tudi tokrat pes igrače ni izpustil iz gobca🙃.
Prav zabavno je bilo opazovati ta »pasji« vrtiljak, saj je pes glede na videno izredno užival 😁.
Ja nič…če že sedaj nisva, pa morava v bližnji prihodnosti pod nujno nabaviti t.i. »dog tug«, to je super igrača za vlečenje in utrjevanje ugriza psa. Sestavljena je iz dveh ročajev, na sredini pa je blazina iz močnega materiala za grizenje. Na žalost ne vem kako se reče po slovensko… se jo pa pri šolanju in vzgoji belgijcev ogromno uporablja 😎.
