Torek, 27.10.2020, dan 141
»Aloo Pia…midva s Conorjem grema tečt«, mi je zaročenec zaklical v spalnico, med tem, ko sem si na porejene bedre (hudiča 4 kg viška se lepo pozna 🙈) s težavo vlačila športne pajkice. Jap….napredovanje najinega biznisa in razvoj Conor’s Adventure branda je pustil posledice v obliki pomanjkanja časa (oz. beri slabi organizaciji časa 😆) za šport in trening.
Šele prejšnji teden me je Instagram objava bivšega trenerja Marca Gorana Lorencina (za moje pojme najjači človek za fitnes, trening, funkcionalno vadbo itd..…daleč naokoli 💪🏼) spravila iz cone udobja, da sem si kupila njegov online tečaj in z grozo ugotovila, da sem res zelo švoh 😱……ampak ok….pustimo zdaj »mojo zaležanost«, bomo o tem kdaj drugič😅…
»Kaj greta???«, sem Primožu odgovorila skakajoč na eni nogi, napol oblečena. »Tečt grema,….«, mi je odgovoril hudomušno. Itak je pričakoval moj odziv. V sekundi sem bila oblečena, praktično skopala sem ven iz spalnice in ga skoraj »ubila« s pogledom. »Tečt greta…si normaln, pes še 7 mesecev ni star!!?«, sem zalajala nanj, češ kaj morava spet iti skozi temo »rast mladiča, pa občutljivost sklepov in kosti«.
»Jao Pia…sej greva samo do razgledišča…zelo počasi, tja in nazaj ni niti 2 km«, me je miril…Gledala sem zdaj njega, zdaj živčnega Conorja, ki je bil na tem, da mu raznese mehur.
»Ajde…naj bo, maš prav, sej verjetno res nima kaj za bit…če ne drugega, da vidiva, ali zna tečt ob človeku«, sem popustila in si tudi sama obula tekaške teniske. Pred Lorencinovim treningom sem se tako misla iti segret, no in tek do razgledišča ter nazaj bo idealka 😎.
Pa smo šli. Fanta spredaj, jaz sopihajoč (pismo res sem v zadnjih tednih sedenja izgubila noro dosti kondicije 😦) zadaj. Conor pa, z lahkoto, kot baletka. V sekundi je zakapiral, da je tokratni sprehod malce drugačen 😎. Vlekel je ravno prav, tudi ovohaval ni pretirano levo in desno. Na koncu nas je pričakal čudovit razgled na Škocjanske jame in vas Škocjan v daljavi.
Ne vem, če sem že omenila (men se zdi, da v enih svojih blog zapisih sem), ampak, če se slučajno kdaj potikate okoli Divače, Škocjanskih jam, res nujno pojdite do tako imenovanega »razgledišča«. Verjemite razgled, ki te sezuje. Kljub temu, da sama živim v bližini in sem ga do sedaj verjetno videla že kakih 50x, me še vedno znova očara 😍.
In verjemite, nisem edina😊! Ne boste verjeli, ampak tudi Conor si iz »razgledišča« vedno z veseljem ogleda pobočje Velike doline, ki se razprostira nekje 165 m globoko in na dnu kraljuje slap reke Reke (ja vem, noro inovativno ime reke 😆).
Domov smo se vrnili kot bi mignil 🙃 Conor je šel počivat v svoj boks, midva pa sva naredila dobro uro trajajoč trening, kjer je tudi Primož opazil, da tudi njemu Corona že pošteno »kaže zobe« v smislu kondicije in pomanjkanja fitnesa 😆.
