Sobota, 5.12.2020, dan 180
Iskreno…sej ne vem če vas upam vprašat ali imate že čisto vsi pripravljen in okrašen adventni venček? Ali sem zgolj jaz tista, ki je še danes hitela z okraševanjem venčka, kljub temu, da smo že pošteno zakorakali v advent in je za nami že prva adventna nedelja.
Da pa se nebi isto zgodilo tudi s smrekico 🎄 (in bi jo krasili v zadnjem trenutku), sva se s Primožem odločila, da vse narediva kar v enem dnevu. Najprej sem se takoj po zajtrku lotila okraševanje venčka. Ne vem kako je pri vas, ampak sama od lani izredno uživam v tem opravilu, da si ga sama okrasim. Najprej pri cvetličarki naročim obod, ki mora biti nujno iz kanadske jelke (to je tista, ki ne odpadajo iglice), nato pa z okraski, ki jih kupim v Müllerju oz. Tediju (letos v Sparu, Hoferju in Tušu) naredim venček. Zraven seveda pod nujno poslušam božične pesmi…in noro uživam😊.
Se mi zdi, da se mi je letos kar posrečil. Glede na strast in užitek, sem celo začela razmišljat, da bi jih drugo leto delala proti naročilu, morda pa ga kdo kupi.
Sledilo je okraševanje jelke. Se mi zdi, da sva s Primožem ob poslušanju božičnih pesmi in okraševanju skorajda pozabila, da je letošnji december res čuden. Nekako nama je uspelo predbožično vzdušje pričarat v najinem domu. Ne vem kako je z vami ampak sama iz dneva v dan vedno bolj pogrešam zimske sprehode po mestu, občudovanje prazničnih lučk in pitje kuhanega vina. Iz srca upam, da se bo korona situacija počasi stabilizirala in nas bodo končno »spustili iz občin« (ojoj kako se to čuje 🙈)
Skratka po slabi urci je bila smrekica postavljena in je zasijala v vsej svoji lepoti. Conor naju je med okraševanje pozorno opazoval, kot da bi hotel razumet vsak najin gib, kam sva obesila okrasek. Najbolj je bil smešen zvečer, ko sva s Primožem na kavču pila kuhano vino (če ne moreš na kuhančka, pač pride kuhanček k tebi domov 😆) in je kot polit cucek stal pred jelko ter naju žalostno opazoval…češ, kje je moja kuča (beri njegov hišni boks). Ja…vem…žal sva ga mogla začasno umaknit v pisarno in na njegovo mesto postavit jelko. Glede nato, da uporabljamo boks izrecno čez dan, ko je čas za njegovo opoldansko spanje, bo malecki verjetno preživel. Da pa zna noro dobro igrat in se delat bogega, pa vemo že vsi….
Aja…še to…zgolj dva dni nas še ločita do najine prve predbožične kampanje🎄, kjer se bova 50im našim zvestim sledilcem oz. bralcem zahvalila na prav poseben način. Do ponedeljka, točno ob 17ih, ko gre kampanja live, pa naju s Primožem čaka še kar nekaj dela in sicer jutri bo treba narediti mini »photoshooting« s Conorjem pred jelko z njegovo igračo (cufo) v gobcu. To, da Conor tega še sploh ne zna (na ukaz držati cufe v gobcu)… pa raje sploh ne omenjam 😆. Jap jutrišnji dan bo zanimiv, držite pesti, da nama rata in bodo fotke v ponedeljek toliko boljše 😎.
