Skoraj teden dni je že okoli odkar sem nazadnje pisala blog. Meni pa se zdi, da je bilo to včeraj… Veš ono, ko se ti dan obrne v eni uri (no vsaj zdi se ti tako) in ko pogledam nazaj res pojma nimam kje je bil vikend….

Kljub stresu, hektiki in noremu tempu, ki ga s Primožem doživljava zadnje dneve oz. že kar tedne, pa vam moram priznat, da sem presenetljivo dobro. Nekako mi je uspelo ozavestit, da bo vse tako kot mora bit. Da mi živciranje, slaba volja in skakanje v luft zaradi zadev na katere nimam vpliva trenutno (ko je za postorit 101 zadevo) resnično ne koristi. Kvečjemu mi izredno škodi in jemlje prepotrebno koncentracijo.

Okej…dajmo nehat dolgovezit z motivacijskim samogovorom in preidimo k bistvu zaradi česar ste verjetno tukaj .

Kdaj bo začetek prodaje Conor’s Adventure izdelkov?

Vprašanje, ki ga dobim praktično vsak dan. Mi boste fejst zamerili, če vas še malo mučim in zgolj namignem, da bo to čez slabih 14 dni in, da se odgovor skriva v Conorju oz. tukaj – v njegovem rodovniku….že kaj bolj jasno ?

Še prej pa sem vam dolžna predstaviti naš zadnji Conor’s Adventure izdelek in končno razkriti t.i. skrivnostno zaponko na ovratnici.

Torej…pred vami je (po raziskovanju sodeč) prva magnetna pasja ovratnica v Sloveniji. Zdaj ali smo resnično »prvi« s to idejo pri nas ne morem 100 % garantirat, ker verjetno razumete, da nisva šla s Primožem pretaknit vse možne pasje opreme, ki pri nas že obstaja. Ampak glede na raziskavo trga, naj bi bili prvi . In ja prav ste slišali…zaponka na ovratnici magnetna.

Magnetna zaponka, pa je to varno?

Povsem logično vprašanje. Marsikdo, ko zadevo prvič vidi v praksi pomisli isto. Češ….kaj od magneta je odvisna varnost mojega psa? Če se spomnite četrtkovega bloga (Koliko teže zdrži karabin na povodcu in zapiralo na ovratnici?), potem je vsa skrb odveč, saj vidite da omenjena magnetna zaponka zdrži precej….na statičnem testu vzdržljivosti je zdržala vsaj 140 kg, če smo natančni. Nato nama je zmanjkalo kg.

Bistvo magneta je zgolj pri zapiranju, zaradi česar se zdi, da se zaponka oz. ovratnica zapira »sama od sebe«. Skratka sila magneta potegne zaponko skupaj. In kaj je še bolje, zaponke se pod pritiskom ne more odpreti. Odpre se jo namreč s potegom na kratko vrvico, pa še to takrat, ko na ovratnico oz. na zaponko ne deluje nobena sila.

Kaj pa, če se ovratnica razmagneti?

Glede na podatke in zagotovila dobavitelja, se slednje ne bi smelo zgoditi, no razen, če boste zaponko izpostavili dlje časa visokim temperaturam (pranje v pralnem stroju na več kot 60°C) tam nekje do 80°C. Tudi slana voda po njihovih podatkih in testiranju ni problematična. Vseeno pa se absolutno priporoča, da se po vsakem čofotanju v morju ovratnico oz. sponko pošteno spere s sladko vodo. Tako kot se to priporoča za vse morske pripomočke, sej vemo, da slana voda nobeni zadevi ne koristi .

Kaj pa barva in velikost?

Pri izbiri barv sva popolnoma upoštevala vaše želje. Če se spomnite, sem vas v januarju na naših socialnih kanalih povprek in počez zasliševala kakšne barve ovratnice običajno izberete svojemu psu. Pokazala sem vam fotografijo možnih barv in daaaleč največ odgovorov je bilo za pink, nato za rdečo, modro in črno. Ko nama je dobavitelj pink gurtne pokazal še isto modro/turkizno, se slednji barvi seveda nisva mogla upret. In verjemite v živo izgleda skoraj bolj huda kot pink .

Izbirali boste lahko med tremi širinami ovratnic, 20 mm, 25 mm in 40 mm.

Žal pa niso vse barve glede na širino ovratnice enake. Zaradi specifike magnetne sponke (luknja, kjer gre skozi gurtna je precej tanka) sva se morala precej potrudit, da sva našla ne samo kvalitetno in močno gurtno, temveč, da je dobavitelj ponujal tudi različne barve le-te.

• Tako se je denimo zgodilo, da imava enega dobavitelja za gurtne za 40 mm ovratnice in ta isti dobavitelj dobavlja tudi gurtne za povodce.
• Potem imava povsem drugega dobavitelja za 25 mm ovratnice, zaradi česar denimo odtenek rdeče in modre NI ČISTO ENAK odtenku modrega oz. rdečega povodca (ampak je možna izdelava po naročilu, če želite komplet).
• Največ težav sva zaradi primerne debeline gurtne imela pri 20 mm ovratnici, zaradi česar imava trenutno zgolj dve barvi (pink in modro/turkizno). Če se bo slednja širina izkazala za popularno, se potrudiva, da dodava še kakšno barvo.  

Problemčki….

Morda velja še omeniti, da imava trenutno pri pisani pink in modri ovratnici debeline 25 in 20 mm malce probleme s prilagajanjem velikosti, saj je plastika za prilagajanje dolžine morda malce »preozka«, da bi gurtna lepo tekla skozi. Ampak glede nato, da se dolžina oz. velikost ovratnice psu ne prilagaja ravno vsak dan, nam slednje »pomanjkljivosti« verjetno ne boste zamerili.

Same…but better…

Kot ste naju do sedaj že dodobra spoznali veste, da se iz vsega srca trudiva, da bi slovenskemu trgu ponudila čim boljše, sploh pa kvalitetne izdelke. Zavedava se, da težko dandanes odkrijeva kaj resnično novega. Verjetno se bo kdaj zgodilo, da bova morda s čim tudi »kiksnila«, pa vendar imejte v mislih, da se dnevno trudiva, da je Conor’s Adventure boljši, kot je bil včeraj. Smo isti, vendar boljši, vsak dan…. Same but Better .

The post Magnetna pasja ovratnica in začetek prodaje? appeared first on Conor's Adventure.

Tudi v tem tednu pridno nadaljujeva s predstavitvijo oz. podrobnim opisom najinih pasjih izdelkov znamke Conor’s Adventure, ki se bodo začeli prodajat v roku dobrega meseca dni .

Tokrat bom krajša, sploh pa dosti manj inovativna, kot sem bila v preteklih tednih. Skratka verjetno vas tokratni izdelek ne bo tako fasciniral in na nama pustil toliko pozitivnih emocij, adrenalina in veselja v očeh, kot se je to dogajalo še nekaj dni nazaj . Res je prijetno in po eni strani tudi malce zanimivo opazovati odzive ljudi, ko javnosti nekaj predstaviš. Sam si mnenja, da jih boš (tvoje občinstvo) »sezul« oz., da se lepše izrazim presenetil z eno stvarjo, na koncu pa »pali« nekaj čisto tretjega .

Denimo bila sem prepričana, da vas bo najina torbica za priboljške izredno navdušila. Mislim sej vas dejansko je, ampak odzivi so se z vsakim tednom bolj stopnjevali. Ko sva dala pred dvema tednoma ven torbico za vodo…nisem mogla verjeti očem. Če bi jih imela minimalno 20 na zalogi, bi verjetno v trenutku prodala vse. Toliko zanimanja, čudovitih komentarjev, lepih želja, prejetih privatnih sporočil z vprašanji »Kje se omenjena torbica lahko kupi?«…priznam, meni se je smejalo še dva dni skupaj .

No pol pa je prejšnji teden prišla predstavitev celotnega kompleta, pa je bilo še enkrat »huje« . Sama sem se v petek skoraj razjokala od sreče, ker nisem mogla verjeti, da nama je očitno ratalo dati ven nekaj res wau. Čeprav sem do sebe izjemno zahtevna, totalen perfekcionist….si po drugi strani skoraj »ne upam« priznati, da sem oz. sva res dobra, da je zadeva res DOBRA. Če me razumete kaj hočem povedat, mislim del tebe ve, da je nekaj dobro, da si na pravi poti, vseeno pa te drugi del še vedno »dol tlači« in ti hoče preprečit to verovanje v sebe.

Skratka, da ga spet ne zabluzim in ne nakladam preveč….prejšnji teden ste naju res pustili čist odprtih ust. Kaj naj rečem…HVALA vam.

Okej, dajmo se osredotočit na današnji izdelek, gre za zložljivo posodico za vodo. Kot rečeno nič kaj blazno inovativnega. Bolj gre za praktičnost v smislu, če nimaš s seboj nobene posodice oz. pasje plastenke, kamor bi lahko dal psu za piti, slednjo na hitro sestaviš, noter naliješ vodo in kužek lahko nemudoma poteši svojo žejo.

Na robovih zgolj skupaj zapneš štiri gumbe in posodica je sestavljena. Ko je več ne potrebuješ, odliješ vodo, jo preložiš na tretjine, nato jo preložiš na pol in zapneš z zunanjim gumbom (glej fotko).

Zunanji del materiala je iz cordure (iz katere so tudi torbice in pas), gre za izjemno trpežen material, ki se uporablja v vojski, dostikrat ga lahko najdete na kakšnih alpinističnih nahrbtnikih itd. Notranji del pa je iz posebne plastike (TPU film), ki je v primerjavo s klasično PVC plastiko močnejša in odpornejša. Do sedaj ste se verjetno že »navadili«, da se trudiva uporabljati izredno kvalitetne in močne materiale .

Verjetno se bo kdo izmed vas vprašal, »Kaj pa gumbi? Obstaja možnost rjavenja?«, tudi midva sva iz strani najinih testirancev dobila podobne pomisleke. Ampak slednji ne bi smeli rjaveti, kot rečeno jih najin dobavitelj uporablja tudi za izdelavo nekaj vojaških izdelkov ..

Toliko za danes….kaj pa bo naslednji teden, pa se pustite presenetiti….

The post Zložljiva posodica za vodo appeared first on Conor's Adventure.

Ne vem koliko verjamete v vpliv planetov, lun, sonca, ozvezdij in vseh teh nebesnih zadev, pa vendar mi je kolegica danes po telefonu, ko sem ji v eno naštevala vse svoje probleme (okej malce pretiravam), zgolj mirno odgovorila »Pia…počasi, od 30.1 je retrogradni merkur, ki bo trajal do 20.2….veš to ima precejšen vpliv na naše počutje in na stvari okoli nas«.

Okej, ne bom rekla, da v omenjene stvari ne verjamem, poskušam pa na njih gledat previdno in z določeno mero razuma. Definitivno menim, da imajo nek vpliv. Skratka kaj želim povedat, da so zadnji dnevi res izjemno čudni….

Po eni strani se na trenutke počutim kot da sanjam (ne mi zamerit za mojo patetičnost ), saj sem po torkovi FB objavi in po res neverjetnem številu komentarjev, ki so se dobesedno vsuli, ko sva v živo pokazala najin prvi izdelek ter vas prosila za mnenje po barvi, ostala popolnoma brez besed. Veš ono, ko si misliš, da bo odziv verjetno dober, potem pa vidiš, da je to krat dva . Podobna situacija se je ponovila včeraj tudi na IG profilu…

Sej vem, da grem morda komu že na živce, pa da se komu zdi, da 100x pretiravam, ampak nima veze, spet se bom iz vsega srca zahvalila za vse dobre besede, mnenja, pohvale, komentarje. Ker ne, da sta nama samo pomagali izbrati barvo, ki bo mimogrede črna….ampak brati vaše pozitivne odzive, je bilo res sanjsko. »Češ…aleluja, res sva na drobi poti«….

Drugače pa, če morda zanima za fino, kaj se tiče številk, prejeli smo slabih 85 glasov in kot rečeno je bilo 30 glasov za črno, 14 za modro, 20 za antracit (oz. sivo), presenetljivih 14 za vojaško zeleno in 7 za bež. Osebno sem bila nad rezultati resnično presenečena, saj sem bila nekako mnenja, da bo izbrana barva modra ali pa antracit. Da je bila toliko ljudem všeč vojaško zelena, sem pa sploh presenečena, ampak to je dobro, saj glede nato, da uporabljava ogromno materiala, ki se ga večinoma uporablja v vojski, bomo v prihodnje definitivno večkrat pomislili tudi na vojaško zeleno .

Skratka včeraj in tekom današnjega dni sva potem dokončno naročila preostanek materiala. Sedaj pa je vse odvisno od rokov dobave. Največji »focn«, ki naju je verjetno stal kar nekaj tednov prodaje, pa je Kitajsko Novo leto. Iz Kitajske namreč dobavljava tkane všivne etikete. Če nas redno berete veste, da sva pred tedni ugotovila, da slovenska zakonodaja ne dovoljuje uporabo grba za označevanje blaga ali storitev. Žal sva bila potem z naročilom novih, popravljenih malce pozna in evo….sedaj pa imava. Brez tkanih všivnih etiket najin dobavitelj ne more sploh začeti s šivanjem…. Upam, da bodo nekje do konec februarja pri nama, potem pa ekspres v izdelavo .

Vsaj Conor na drugi strani skrbi za moje dobro razpoloženje. Danes zjutraj me je skoraj kap od smeha . Predstavljajte si naslednji prizor. Po telefonu govorim s slovenskim ponudnikom kartonske embalaže in mu na dolgo ter široko razlagam kakšno embalažo smo si zamislili. Nakar v enem trenutku v kuhinjo/jedilnico »vdre« moj pes s škatlo Alpskega mleka na glavi . Bošček je porinil glavo v škatlo in je ni mogel več ven dobit. Jaz sem mislila, da se polulam od smeha….. Po par poskusih mu je navsezadnje le uspelo in škatla je nato dočakala svoj bridek »na prafaktorje« razstavljen konec.

Če ne drugega mi je vsaj prihranil delo in trud z razdiranjem celotne embalaže. Ne bi bilo prvič, da bi se urezala na papirju, med tem, ko bi trgala škatlo na manjše kose, da jo kasneje spravim v kanto za smeti.

Tako, da naslednjič, ko bomo imeli spet kakšen škatlast odpadek, bom kar Conorja poklicala, da se pozabava z njim.

The post HVALA in alpsko mleko ter uničevanje embalaže appeared first on Conor's Adventure.

Odkar pišem blog nisem o svoji družini kaj dosti govorila. No razen tega, da imam brata, ki je od mene mlajši okoli 13 let, pa da moji starši in stari starši živijo v Mariboru oz. en del (babica in dedek) živita v Juriju.

Praktično noben od njih ni bil navdušen, ko sem dobro leto nazaj obelodanila, da »Pija pa več ne bo šla v normalno službo, ampak bo šla na svoje«. Sej verjetno jim ni za zamerit, ker klasična od 8-16ih služba – ki to dostikrat ni, je navsezadnje vseeno bolj ziher. No…tako ziher, dokler ti nekega dne (kljub dobrim rezultatom in trudu) rečejo hvala lepa. Ko se ti to v enem letu dvakrat zgodi…začneš na čas in trud, ki ga vlagaš v neko podjetje gledati popolnoma drugače. Počasi ti je jasno, da se več ne greš tega, da v podjetje, ki ni tvoje daš svojo dušo, čas in živce, nazaj pa poleg sicer redne malce nadpovprečne slovenske plače, dobiš fakiča.

Zahvaljujoč podpori Primoža, kot tudi dejstvu, da nimava nobenega kredita, otrok in imava rešen stanovanjski problem ter, da sva imela na strani res lepo število prihrankov, smo se lahko podali na omenjeno »podjetniško pot«….to pišem zgolj zato, da vam bo jasno, da se zavedam, da sem imela po eni strani precejšnjo srečo.

Skratka…pot do znamke Conor’s Adventure je bila vse prej kot lahka. Pogrnila sva tako pri prvi, kot tudi pri drugi poslovni ideji. Čeprav je moj oče sprva nekako verjel v naju (vsaj imela sem nek tak občutek), je lani tekom leta vse kazalo nato, da je moja familija nad mano res totalno razočarana.

Tudi, ko je Conor’s Adventure že zdavnaj zagledal luč sveta in se je začelo kazat, da slednje ne bo zgolj pasji blog, ampak zraven razvijava tudi konkretne pasje izdelke….ni bilo moč iz Štajerskega konca zaznati nekega pretiranega entuziazma. Mislim…sej jim ne gre zameriti. Glede na mojo izobrazbo in navsezadnje izkušnje bi lahko pri svojih 32 letih služla lepe denarce, namesto, da doma »špilam gospodinjo«. Iskreno, ko sedaj gledam nazaj….si še sama na trenutke mislim, da sva bila tisto jutro 1.9.2019 s Primožem malo nora in malo tudi pogumna, ko sva se odločila, da poskusiva ustvariti nekaj sama in skupaj.

No in danes…slabo leto in pol kasneje, je tudi moja familija, no vsaj oče, mama in brat nekako začela verjeti v zgodbo Conor’s Adventure. Vsaj če gre soditi po odzivih, ki sva jih bila deležna pred dnevi, ko sva jim pokazala »beta« pasje izdelke. Sploh mojemu očetu bi se danes rada zahvalila, da je bil toliko pozoren in je opazil, da pa tkane všivne etikete niso čisto po pravilih. »Pa vidva sta ziher, da lahko uporabita slovenski grb«, naju je vprašal, med tem, ko je preučeval pasjo torbico in ovratnico.  S Primožem sva se zgolj spogledala in skomignila z rameni. Sama sem globoko v sebi vseeno upala, da pa sprememba etiket le ne bo potrebna…

Ampak žal sem danes dopoldne med iskanjem po spletu ugotovila, da bova mogla žal omenjene etikete spremeniti in naročiti na novo. Uporaba slovenskega grba za označevanje blaga ali storitev po slovenski zakonodaji žal ni dovoljena. Načeloma razumem zakaj je tako določeno, pa vendar mi je po eni strani prav bedno, da bova mogla grb umaknit. Ravno grb je dal dejstvu, da so čisto vsi najini izdelki narejeni izključno v Sloveniji tisti pravi pomen.

The post Uporaba slovenskega grba in zakaj sem šla “na svoje” appeared first on Conor's Adventure.

Evo nas, pa smo nazaj . Spet nas boste lahko skorajda dnevno brali in spet boste na tekočem kaj se dogaja v familiji Sila-Vrezner.

Torej….najprej da vam iz srca zaželim srečno, zdravo, uspešno, sploh pa čim bolj mirno leto 2021. Verjetno letos skoraj ni človeka, ki si ne bi želel, da bi se ponovno vrnili v stare tirnice, kjer se ne bi počutil kot kakšen kriminalec, ko greš na obisk k prijateljici ali na drugi konec Slovenije k staršem .

Upam, da ste lepo preživeli božične in novoletne praznike. Midva sva jih večji del preživela v mojem domačem Mariboru. Da…po treh mesecih sem končno videla starše in stare starše.

Prvi del praznikov nama je družbo delal tudi Conor. V Maribor smo šli že v sredo 23.decembra in tam ostali do ponedeljka. Kljub temu, da Conor pri mojih starših ni bil že od septembra, mu privajanje na »novo-staro« okolje ni povzročalo nekih težav. Kot največji problem se je morda izkazal »hoch-glanz« parket po celi hiši oz. copateki, ki jih je moral cel čas svojega bivanja nositi. Moji starši imajo v hiši talno gretje in lahko si mislite, da mu bombažni copatki v kombinaciji s talnim gretjem res niso odgovarjali.

Verjetno je bil ravno to razlog, da večji del najinega bivanja pri starših ni želel biti z nami v dnevni sobi….temveč je raje »kraljeval« na najinem balkonu oz. v sobi.

Božični prazniki so bili dokaj prijetni, če odštejemo dejstvo, da ni bilo klasičnih ogledov lučk in pitja kuhančka. Če nas redno spremljate na Facebooku ste verjetno opazili, da sva edin sončen dan v Mariboru (soboto, 26.12) izkoristila za dolg sprehod po Mariboru in trening poslušnosti v Mariborskem parku. Se mi zdi, da se je aktivnost Conorja v zadnjih tednih precej dvignila, kar se posledično vidi, da je pes med treningom bolj motiviran in aktiven.

So pa bili »corona-prazniki«, če jih lahko tako poimenujem dobri za eno stvar. In sicer ne pomnim kdaj bi nazadnje toliko ur preigrala družabne igre. Z mojim bratom sva praktično cele dneve (ko se nisva ukvarjala s Conorjem) igrala igro Risk. Gre za res dobro strateško igro, ki pa žal traja ohoho ur. Prvo igro smo igrali od 9ih zvečer do 4ih zjutraj…no drugo, smo igrali nato 2 dni . Če med Corono nimate kaj za delat in vas je doma več (v dvoje je igra brezvezna), potem vam svetujem, da si jo nujno nabavite .

Ponedeljek, 28.12 ni bil samo dan, ko sva se po slabem tednu vrnila (za par dni) nazaj na Primorsko, ampak je bil tudi dan, ko naju je Conor verjetno za nekaj ur zasovražil v dno duše. Na poti sva se ustavila v pasji trgovini Vomar, kjer sva po napotkih najine pasje inštruktorice Brine nabavila lesen aport, dve igrači (najlonski aport) in zatezno jekleno ovratnico za trening. Dodatno sva nabavila še nagobčnik in, da prav ste ugotovili….slednji je bil razlog za Conorjevo muljenje naslednjih nekaj ur. Če ste nagobčnik že kdaj kupovali, potem veste, da ga mora pes sprva probati, zaradi številke. No in tukaj se je začelo….češ, kako si drzneva, da mu dajeva takšno »mučilno napravo« na njegov gobček . In ne hecam se….pes se zna vrhunsko muliti, ignorira te in se obrača stran…no do trenutka, ko mu daš priboljšek, potem pa si »najjači« .

Dnevi do Silvestra so minili s svetlobno hitrostjo. Večinoma sva se ukvarjala s finalizacijo »beta« izdelkov, ki so šli te dni do naših testirancev. Če se nisva ukvarjala s firmo, pa sva večino časa preživela na podstrešju, kjer bova v naslednjih tednih švicala in vztrajno kurila pridobljene praznične kilograme . Veste kako pravijo, če ne moreš v fitnes, pa pride fitnes k tebi domov. Ideja o lastnem »mini fitnesu« je po dveh letih končno zaživela in dobila stvarno obliko. Sedaj bo treba samo še najti čas in ga začeti obiskovati .

Za Silvestrovo sva se vnovič »prelevila« v prekrškarja in odšla za dva dni (od 31.12 do 2.1.) na Štajersko k mojim, tokrat brez Conorja. Kljub temu, da so bile petarde in rakete prepovedane, nisva hotela reskirat pasjih živcev, če bi se v ulici mojih staršev našel kak idiot, ki bi veselo pokal okoli hiše. Na poti proti Mariboru sva naredila še en večji ovinek in odšla iskat končne »beta« Conor’s Adventure izdelke. Ko sva jih zagledala na mizi dobavitelja….moram rečt, da naju je bil en sam velik Vau.

Če nas spremljate na Facebooku potem veste, da sedaj več ni skrivnost kaj imava namen v prihodnosti prodajat. Razvila sva cel komplet za šolanje psa, ki zajema pasjo torbico za priboljške, torbico za plastenko za vodo, poseben pas kamor lahko obe torbici namontiraš in zraven še zapneš povodec ter shraniš igračo za psa. Dodatno sva razvila še povodec in ovratnico za psa. Ravno slednja naj ostane za zdaj še skrivnost, saj vsebuje izredno poseben patent za zapiranje. Ampak boste vse izvedeli še pravi čas .

Naj vam za zdaj zgolj zaupam, da tudi prvi dve testiranki, ko sta v soboto prejeli cel svoj komplet, še nista videli takšnega patenta za zapiranje Drugače pa so bili prvi odzivi najinih testirancev (k dvema še grema v ponedeljek) pozitivni. Sedaj jih bomo pustili kakšen teden pri miru, češ naj se nad najinimi izdelki izživljajo kolikor želijo in potem sporočim rezultat .

Takole v grobem sem opisala zadnjih naših 14 dni odsotnosti….aja še to…verjetno ni treba posebej omenjat, da ko sva se v soboto 2.1.2021 po dveh dneh vrnila domov, da je Conorja skoraj kap od veselja. Še sreča, da mu ni od sile rep odpadel .

The post Pa smo nazaj…spočiti in polni elana appeared first on Conor's Adventure.

Zadnji dnevi so pri nama res praznični. Pa ne toliko zaradi prihajajočih praznikov, temveč zaradi majhnih uspehov na najini poslovni poti . Po vseh problemih z dostavo materiala…oz. še prej z iskanjem primernih dobaviteljev, nama je danes končno uspelo naročiti »beta« verzijo vseh izdelkov, ki bodo šli na testiranje.

Če bo »Bog dal«, bodo izdelki narejeni nekje v roku 14ih dni in jih bova nato poslala v testiranje našim izbranim testirancem. Med njimi sva izbrala nekaj začetnikov, nekaj inštruktorjev oz. kinologov in enega fanta, ki ima dokaj veliko, sploh pa izjemno močno mrcino. Slednji bo zadolžen za testiranje »trdnosti« materiala .

V planu je, da se testirance nato približno 14 dni pusti pri miru, da v miru opravijo svoje, torej na vse možne pretege preverijo in poiščejo morebitne napake, neuporabnost izdelka, če jim kaj ni všeč, jih morda kaj moti itd. Vse morebitne napake oz. pripombe bomo po končanem testiranju predebatirali in seveda, če bo treba tudi popravili.

Sledi večje naročilo končne (alfa) verzije izdelkov in nato končno uradno lansiranje Conor’s Adventure pasjih produktov . Obadva s Primožem drživa pesti, da bo to nekje 15 februarja…ampak sej veste kako je, ko je v celotni enačbi toliko spremenljivk, na katere žal nimava vpliva. In zaradi nenehnega prestavljanja…češ kdaj bomo končno »live«, lahko človek hitro deluje neresen. Trenutno ciljava na 15 februar in upam, da načrt uspe .

Seveda v obdobju testiranja s Primožem ne misliva gledati v zrak. Kljub temu, da sva večino najinih izdelkov že preiskusila na Conorju, pa želiva za voljo najinega mirnega spanca vse najine povodce in ovratnice testirati tudi »strojno« pod večjimi obremenitvami. Trenutno si finančno ne moreva privoščiti pravih testov v laboratoriju, ampak sva prišla na idejo, da bova malce improvizirala in zadevo stestirala v domačem fitnesu.

Razmišljava, da bi nabavila merilec za merjenje sil in nato z različnimi obremenitvami preverila koliko ovratnica oz. povodec zdržita. Glede nato, da uporabljava res kvalitetne materiale, ki so namenjeni ekstremnim razmeram, se verjetno ne rabiva bati, da bi kateri izmed izdelkov popustil. Pa vendar nikoli ne veš…in kot sem rekla, bolj gre za najin miren spanec.

The post Conor’s Adventure brand – beta verzije za testirance appeared first on Conor's Adventure.

Če nisi pristaš pocukranih sporočil, potem ti tokratni blog ne bo všeč. Morda ga sploh ne preberi, ker ne želim, da se ti z enim pisanjem »zaserjem«.

Skratka…cel dan sem že na robu joka. S Primožem sva nekako domnevala, da boste zahvalnih paketkov verjetno res iz srca veseli, ampak da bo odziv tako ganljiv, pa nisem pomislila niti v sanjah.

Včeraj sem dala na pošto zahvalne paketke in danes zjutraj me je na Instagramu in Facebooku zadela kap. Poplava vaših sporočil, ogromno zahval, fotografij in videov vaših kosmatincev. Preden se čustveno izpovem, izlijem svojo srečo….naj najprej res iz vsega kotička svojega srca pohvalim Pošto Slovenije. Kaj se mene tiče so dosegli rekord.

Na pošto sem dala včeraj ob 15ih, danes ob 9ih ste mi prvi že sporočili, da je paketek pri vas. Glede na »božično štalo« na pošti, lahko rečem samo VAU. Če ne drugega so naredili res ogromen vtis na naju s Primožem in ni dvakrat za rečt, da ko bova začela s prodajo najinih Conor’s Adventure izdelkov, za dostavljalca izbereva prav njih.

Torej…kaj naj rečem. Če kdaj, res danes v nulo razumem pomen raznih rekov, stavkov…češ, več kot daš, več se ti povrne. Oziroma »Več daš, več imaš«. Iskreno ne pomnim, kdaj sem nazadnje čutila takšno srečo, veselje, me je nekaj tako napolnilo, navdalo z veseljem kot vaša današnja sporočila in lepe, pozitivne besede. Sej vem, da sem danes že kot pokvarjena plošča, ker se vsem tako zahvaljujem, kot da mi je vsak podaril najmanj 100 €, ampak res…čisto vsak moj hvala je popolnoma iz srca.

Že, temelji najine kampanje »Hvala…za tvoj trenutek« so izhajali iz hvaležnosti (glede na naslov logično ) In resnično, ne zezam se ter ne rečem, kar pač moram, ker je to vljudno, ampak resno mislim, da sem oz. sva hvaležna za čisto vsakega bralca. Sama pri sebi dnevno opažam, sploh zadnje čase, ko sem noro natempirana, da pazljivo zbiram čtivo, ki ga berem. Ni hujšega, kot, da te nekdo premami z dobrim naslovom, nato pa sredi članke ugotoviš, da samo zapravlja tvoj čas….

Upam, da se nikoli kaj takega ne bo zgodilo z mojim blogom oz. pisanjem. Če se, če me bo kdaj popolnoma zaneslo, bom začela nakladat…daj bodi faca in me »sk**caj« (pardon).

Okej…počasi bo dovolj »izlivanja duše« za danes, grem se ponovno zakopat v odgovarjanje vaših Facebook in Instagram sporočil.

Kaj se mene tiče, je letos darilo za božička oz. še več za moj 32 rojstni dan, že prišlo teden dni prej .

The post Ko rek »Več daš, več imaš« dobi nov pomen appeared first on Conor's Adventure.

Včeraj zvečer še preden sva uspela dokončno spakirati vse zahvalne paketke sva imela video klic z našo pasjo (za zdaj še)  online trenerko Brino, kjer je prvič pokomentirala prvi teden treninga. Čeprav imam sama za zdaj precej mešane občutke, pa ne ker bi bilo kaj narobe z učnim procesom, nasprotno Brina je res top shit…ampak na trenutke mi res manjka nekdo, ki bi mi znal na licu mesta povedat, ali delam vse prav ….no, navkljub mojim čudnim občutkom, nas je Brina kar pohvalila. Ok…seveda je nekaj napak, toda v grobem, se mi je zdela zadovoljna.

In logično sem danes kar komaj čakala, da se »oborožena z novimi napotki« s Conorjem lotiva treninga vaj »višje poslušnosti«, ki jih delamo pod taktirko pasje šole Šavs. Morda se sprašujete kaj delamo? Za začetek naj omenim, da smo začeli popolnoma znova. Okej to ne pomeni, da smo vse vaje, ki jih je Conor do sedaj obvladal pozabili in jih dali na stranski tir…ne…zgolj izvajamo jih ločeno.

Pri treningu »višje poslušnosti« gre za detajle in popolnost izvedenih vaj. Od psa se pričakuje takojšnja izvedba ukaza in da je ta popolna. No…to je cilj…da se razumemo . Mi smo sedaj nekje v prvem nadstropju Empire State Building-a….Imamo še kar nekaj poti do tja. Trenutno se vaje učimo s pomočjo luringa (pes sledi roki, v kateri imaš hrano). Učimo pa se za zdaj sedi, prostor in prehod iz sedi v stoj.

Haha…verjetno se kdo zdaj sprašuje, če se zezam? Okej…in to je težko? Ehm…morate nekaj vedet, eno je, da pes zna sedi oz. prostor (platz po naše), drugo pa, da to naredi v sekundi in to popolnoma pravilno. Vedno. Jap….vedno. Sej Conor obvlada ogromno ukazov, ampak, res redko se zgodi, da ko mu ukažem »platz«, da ga naredi v sekundi. Traja….včasih par sekund, včasih je res takoj, ampak traja. In tukaj je razlika….

Morate vedet, da »sedi«, »prostor« in ostale vaje, ki se jih učimo ter se jih bomo še učili, se bodo uporabljale večinoma na »trening placu«. Doma bomo še naprej uporabljali že naučene ukaze za sedi. Psa se lahko nauči, da pozna več ukazov za eno in isto stvar? Jap…res je. Tudi sama tega dolgo nisem vedela.

In veste zakaj je to izjemno praktično? Zato, da ti drugi ljudje psa ne »pokvarijo«. Verjetno so vam znani prizori, ko vas kdo od sorodnikov povpraša po ukazu za prostor. Poveste »platz«, potem pa se psu derejo »platz«, »platz«, »platz« in pes se jih v tretje usmili in ga naredi. No….s tem se psa »kvari«. 

Skratka…sedaj se učimo izvajat vaje brez povelja, zgolj z nakazom (luringom), čez čas bomo dodali povelje, ki bo (da..prav ste ugotovili) novo in »javnosti« nepoznano. Ja…dejansko bomo imeli mi trije, Primož, Conor in jaz skrivni jezik, ki ga bomo razumeli zgolj mi…..haha..hecam se.

Trening s Conorjem se je mi je zdel danes malce boljši, vsaj iz vidika mojih občutkov. Se mi zdi, da se pes resnično zelo hitro uči. Sem že prav radovedna kakšne vaje sledijo naslednji teden…

Sva pa popoldne končno dobila tako nestrpno pričakovano pošiljko »gurtn« iz katerih bodo testne ovratnice in povodci. Nad prejetim materialom sva res navdušena, sploh jaz, saj so barve lepe in malce bolj »človeške«. Glede nato, da sva do sedaj po večini izbirala material, ki se ga uporablja večinoma v vojski (zaradi kvalitete in trdnosti)….so bile barve bolj »za ubit«, torej mrke.

»Pia treba se je zmenit kakšne barvne kombinacije bova dala dobavitelju v izdelavo«, me je spomnil Primož med tem, ko sem proučevala kvaliteto bodočih pasjih ovratnic. »Pismo samo res, v soboto greva lahko sedaj k njemu, ali?«, sem mu odgovorila navdušeno. Vzela sem svoj rokovnik in poiskala seznam bodočih testirancev. Skupaj s Primožem sva nato določila za vsakega testiranca svojo barvno kombinacijo ovratnice, povodca in pasjih pripomočkov za trening.

Koliko barvnih opcij bova ponudila kasneje, ko bodo izdelki na prodaj, še ne veva. Razmišljava celo, da narediva tri, štiri barvne opcije pripomočkov za trening in vam dava na glasovanje, da vi izberete tisti dve, ki sta vam najbolj všeč .

Se bova odločila v naslednjih tednih, ko vam bova končno tudi zaupala za kakšne pasje pripomočke za trening sploh gre.

The post Trening »višje« poslušnosti in kočno zadnja pošiljka materiala appeared first on Conor's Adventure.

Takole in sva jih spakirala. Prvi del najinih zahvalnih paketkov, ki bodo jutri maširali na pošto in nato do vseh vas, ki ste prejšnji teden »sodelovali« v najini prvi pred božični kampanji »Hvala za tvoj trenutek«.

Kljub temu, da imam zadnje dneve nore probleme z motivacijo pisanja bloga, kot nasploh ustvarjanja za Conor’s Adventure, je bil občutek, ko sva vse paketke zložila pod božično smrekico in ovekovečila »photo trenutek« res dober.

»Pija….najini prvi fizični Conor’s Adventure paketki!«, je Primož z dvignjeno roko prišel do mene in mi dal petko, med tem, ko sem hitela z objavljanjem fotografije na Facebook. Čeprav sva imela s paketki zgolj stroške, torej ni šlo za paketke, ki bi jih nekdo kupil….je bil občutek navdihujoč.

Vedno sem oboževala obdarovanje drugih. Sem pa prvič naredila nekaj tako posebnega, da bi v tolikšni meri »pocrkljala« nekoga, ki ga sploh ne poznam. Ampak…kot sem v zadnjih tednih že večkrat poudarila, resnično sva oba s Primožem hvaležna za vsakega izmed vas, ki nas berete, sledite na Facebooku in Instagramu.

Sedela sem tam na kavču in ob poslušanju božičnih pesmi gledala paketke in premišljevala koliko dela je vloženega v njih. Čeprav sem bila zaradi zadnjih hektičnih dni popolnoma izžeta in prazna….me je celoten trenutek umirjenosti in ponosa, da nama je uspelo…nekako polnil.

Zadnje dneve je začela moja kreativa resno »škripat«. Pisanje ni več tako tekoče in, da napišem en blog lahko traja tudi uro in pol ali celo več. Za lažjo predstavo – v normalnih okoliščinah potrebujem za en blog največ uro (odvisno tudi od dolžine). Da mi na Instagramu že kakih 10 dni ni uspelo nič objavit, raje sploh ne omenjam…skratka tudi meni se je začela počasi oglašat tista lučka, ki utripa vedno glasneje in pravi »You need a break« oz. »Pia nujno rabiš nekaj dni oddiha«.  

Po drugi strani pa so takšni trenutki kot današnji razlog, da s Primožem še kar vztrajava, kljub temu, da oba že noro pogrešava kakšen vikend popolnoma na off. Med tem, ko sem še vedno sedela tam na kavču in pila šilce whiskey-a (ki mi ga je Primož prinesel za »lažji« odklop) sem se spomnila, da je prav on (Primož) zaslužen za največjo piko na I vsem paketkom, ki bodo kmalu dobili nove lastnike. Prav ponosna sem bila nanj, ki je s svojim šiviljskim znanjem sploh omogočil, da bo vsak izmed vas dobil popolnoma unikatno darilce.

Resnično komaj čakam, da jih dobite na dom in jih odprete, upam, da vam bodo všeč.

The post Juhuhu…prvi del zahvalnih paketkov je pripravljen appeared first on Conor's Adventure.

Juhuhu….končno sva s Primožem dočakala prvo večjo pošiljko vzorcev materiala. Ne vem kdaj sem bila poštarja nazadnje tako vesela, ko je prinesel velik paket, v katerem se je skrivalo nekaj kolutov »gurtne«, pa različne barve kordure itd.

Sem vam pa še tako dolžna kratko poročilo kaj se trenutno dogaja z našim Conor’s Adventure brandom oz. s pasjimi izdelki, o katerih je bilo pred tedni toliko govora.

Okej…morda se kdo izmed vas sprašuje, zakaj za boga ne poveva več, ne pokaževa kakšnih fotografij, pač kar koli oprijemljivega. Iskreno, priznam malce naju je strah kopiranja. Plus, ker sva dokaj zelena v poslovnem svetu in jaz za piko na I še dokaj naivna ter ljudem nasploh preveč zaupam, bi se lahko hitro zgodilo, da bi nama bilo za določeno potezo kasneje žal.

Primož pa je nasploh zagovornik dejanj …»dajva nekaj prej narediti in pokazati ter kasneje govoriti«, kar mu dam po eni strani popolnoma prav .

Skratka, kot sem vam že pred dnevi omenila, sva trenutno v fazi »čakanja« na različne pošiljke materiala iz tujine. Razen že večkrat omenjenega slovenskega dobavitelja, ki nama bo vse pasje izdelke (pripomočke za šolanje, povodce, ovratnice) sešil, sva bila primorana zaradi želje po kvalitetnem materialu le-tega iskati v tujini. Nekaj dobaviteljev imava trenutno v Nemčiji, eden je v Južni Koreji (gre za priznano podjetje za plastiko), potem drugega imava v Vietnamu.

Gre za izredno kvalitetno podjetje (če sodimo po njegovih referencah), ki se ukvarja z izdelavo aluminijastih komponent. Le-te nujno potrebujeva pri pasjih ovratnicah, kot tudi povodcih. Če ste slučajno že imeli izkušnje z zlomljeno, utrgano, oz. na kakršen koli način popuščeno D-rinko – to je tisti del na ovratnici, kamor »zahaklaš« psa – potem naju razumete, zakaj s kvaliteto tako komplicirava . Aja…mimogrede…., da je D-rinka zanesljiva mora biti narejena iz enega kosa + fajn je, da se jo prej stestira kakšno silo sploh prenese

Nasploh je pri vseh pasjih izdelkih pomembno, da so določene komponente izredno kvalitetne in zanesljive. Verjetno si noben izmed nas ne želi, da bi se mu povodec oz. ovratnica ob kakšni nepredvidljivi situaciji utrgala.

No…in zato s Primožem tako komplicirava. Pri Vietnamcih nama je padlo v oči, da je poleg vsake alu komponente zapisan tudi podatek o maksimalni »natezni trdnosti« (koliko sile prenese). Prav tako izvajajo redno kontrolo kakovosti njihovih izdelkov. Ampak kot običajno se hudič skriva v podrobnostih. Šele včeraj sva izvedela, da je datum izdelave vseh najinih alu komponent (naročenih je okoli 1600 kosov) komaj 22. januar!!! Ja resno.  Boli…in to zelo…

Sej ne, da sva imela v planu začet s prodajo konec januarja, ki pa bo glede na vse skupaj….šele nekje v sredini februarja. Ampak kaj čemo. Takšno je življenje, bojda je vsaka stvar za nekaj dobra .

The post Conor’s Adventure brand – ko se hudič skriva v podrobnostih in končno večja pošiljka vzorcev appeared first on Conor's Adventure.