Ali hodite z vašimi kužki na redni letni pregled k veterinarju? Tako, kot vsako leto (običajno pred registracijo) peljemo avto na servis, menim, da verjetno ni slabo, če na redni letni »servis« peljemo tudi svojega kosmatinca.

Naš kuža nam namreč ne more povedati, če ga morda kaj boli. No, govora je o neki manjši bolečini, ali morebitnem slabem počutju oz. kakršni koli drugi (potencialni) težavi, ki se lahko najde ob pregledu krvi in blata.

Dvo letnika Conorja, na redni letni pregled nismo peljali še nikoli. Razlog? Ker so zanj obiski veterinarja totalen stres, se slednjih izogibamo kolikor je le možno. Zakaj je tako, sedaj o tem nebi govorila, tisti, ki nas spremljate redno, veste, da se lahko za to »zahvalimo« kavbojskemu odnosu pri veterinarju Elbivet in idiotskim Corona ukrepom (več o izkušnjah tukaj).

Obisk veterinarja = grozljivka

Morda razlog, za mojo direktnost in jezo. Preden smo dobili Conorja, sem od mnogo ljudi slišala 101 zgodbo o »problematičnih malinah« pri veterinarju. Ena izmed prvih stvari, ki smo jo želeli pri Conorju doseči, je bil pozitiven odnos do veterinarja. Veš ono, ko se trudiš, voziš psa na prvi, drugi pregled. Se trudiš psu omenjeno »nevarno« okolje čim bolje predstaviti. Žal pa zajebeš pri poslušanju svojega notranjega glasu, ki ti na vse pretege kriči, da »pojdi vstran od tukaj, kjer se poslužujejo res bolanih ukrepov, ki prej škodijo in koristijo«. Žal je bila škoda že zdavnaj strojena, ko smo šli drugam in od takrat naprej so obiski veterinarja nočna mora.

Conorju so se veterinarji celo tako zelo zamerili da mu stres predstavlja zgolj stanje v ambulanti in »igranje modela«. Že nekaj časa z enim priznanim ortopedom (ime boste izvedeli ob lansiranju oprsnice) razvijamo oprsnico. S Conorjem smo bili do sedaj dvakrat v njegovi ambulanti, kjer je mogel tam zgolj stati. Dotičen veterinar je super, ime res fenomenalen odnos do živali….ampak žal v našem primeru tudi to ne pomaga. Kljub temu, da Conorja pri njemu ni nikoli nič »bolelo«, bi ga pes vsakič ko smo tam, najraje raztrgal.

Pustimo, da se sama ob tem počutim totalno nemočna. Ko ne veš več kaj sploh narediti, da bi »zakoreninjen strah/nesigurnost« vsaj delno omilil. In moji grozljivi občutki so tudi razlog, da sem sama, če je le možno nehala hoditi s Conorjem na razne morebitne posege oz. v tokratnem primeru letni pregled k veterinarju. Pes namreč čuti naše občutke, strah, dvom in slednje zagotovo ne pomaga pri situaciji. Vedela sem, da bo jemanje krvi za psa oz. bolj za veterinarja »misija nemogoče«.

Strah, agresija, anestezija in zdrav pes

In na žalost se nisem motila . S Primožem sta bila na pregled naročena ob 17.30 in, ko ju še do 18.30 ni bilo domov sem postala precej živčna. Pošljem dragemu sms češ »Je vse kul?« in dobim čez par minut odgovor »Ja je, čakamo na izvide….Conor pa je zadet «. Super sem si mislila, tako daleč smo prišli, da je treba psa anestezirat že za jemanje krvi .

Mine še dodatne pol ure, ko moja fanta končno prideta domov. Valda najprej cartat in objemat bogega Conorja, ki je videl bolj kot ne zgolj posteljo in mir. Pogledam Primoža in ga vprašam »Kaj res ni šlo drugače, mislim mi imamo resen problem…«.

»Glej niti srca ni mogel poslušat, ker je bil totalno divji, če bi lahko bi ga požrl, in smo mu dali zgolj pomirjevalo, ni dobil tako močne doze, kot takrat, ko mu je mogel zlomljen krempelj odstranit…«, mi je odgovoril in me pomiril tudi z veselo novico. »Ima pa super krvne izvide. Na izvide blata, pa je treba nekaj dni počakati, saj so jih poslali v Nemčijo«.

Ko sva se pri večerji pogovarjala o poteku celotnega pregleda, mi je še razložil, da so tudi zobje ok, srce tudi, nasploh, je pes zdrav. Izvide so v Nemčijo poslali zato, ker bojda v dotičen laboratorij pošiljajo vzorce iz vse Evrope, da so tudi izredno hitri in, da lahko izvide pričakujemo čez par dni.

Krvnih izvidov žal nismo dobili v pisni obliki, saj so imeli neke težave z tiskalnikom, vendar sva dobila fotografije. Prilagam jih spodaj.

Kaj pa izvidi blata….

No danes smo končno tudi dočakali izvide blata. Naj povem, da je bilo ravno Conorjevo blato glaven razlog, da sem se odločila za leten pregled, saj pri psu občasno opazim drisko oz. mehkejše blato. Prav tako opažamo, da je pes izredno občutljiv, če kaj »čudnega« poje (npr. na sprehodih) in ima hitro drisko. Nehote človek hitro pomisli na kakšne parazite, bakterije itd.

Ampak tudi izvidi blata so ok, vse štima, tako, da je Conor zdrav kot riba. Čeprav sem po posvetu s svojo prijateljico Majo (dr.vet.med) ugotovila, da so nam pri pregledu blata gledali zgolj bakterije in ne parazite, kaj bi definitivno bilo tudi fajn pogledat.

Kakor koli že, razmišljam, da damo v bližnji prihodnosti pogledati tudi tole. Prilagam še izvit blata, aja če koga zanima, vzorci so se poslali na Kliniko LABOKLIN GmbH&CoKG.

Za na konec me zanima vaše mnenje, izkušnje? Ali vozite svoje kosmatince na redne letne preglede? Morda poznate primer, da se je to že dobro obrestovalo?

The post Letni »servis« (letni pregled) Conorja appeared first on Conor's Adventure.

Kar nekaj časa je že minilo od mojega zadnjega blog zapisa. Veš ono, ko enostavno nimaš nič pametnega za napisat, dnevi pa grejo mimo tebe, kot brzi vlak na Japonskem.

Pol druga stvar, ki mi zadnje tedne (verjeli ali ne) jemlje precej časa je raziskovanje in kopanje po vseh možnih Splošnih pogojih različnih zavarovalnic, ki ponujajo zavarovanje hišnih ljubljenčkov. Eno je vso omenjeno »solato« prebrati. Drugo je, ko imaš še 101 vprašanje in potem se preko e-maila špilaš ping pong z vsako od zavarovalnic in čakaš, da ti odgovorijo.

Skratka….čeprav vem, da sem vam omenjen članek obljubila že zdavnaj…sedaj res upam, da ga do naslednjega tedna dobite . Ampak kot rečeno, bo pa vseboval res vse potrebne informacije, da se bo lahko vsaj večina izmed vas odločila pri kateri zavarovalnici zavarovati svojega ljubljenčka

Naj se vam danes potem nekako odkupim z še eno za marsikoga uporabno in nujno tematiko »Preventivno slikanje kolkov in komolcev«.

Zakaj smo dali Conorju preventivno slikat kolke in komolce?

Če to bere kakšna ženska, se bo morda našla v mojem zapisu. Se tudi vam redno dogaja, da na svojem psu konstantno nekaj »vidite«? V smislu, da »čudno« hodi, pa da morda kolki niso najbolj okej, pa en dan se ti zdi, da šepa itd… Okej, res je, da sem jaz že v osnovi »mali paničar«, pa ne v smislu, da ful delam noro paniko, ampak, da me je malce strah morebitnih bolezni/poškodb pri Conorju. In posledično se raje preventivno prepričam, da je vse ok.

No prejšnji teden sva eno jutro šla s Conorjem tečt in, ker mi je gospodič v hrib malce čudno tekel, sem si rekla, »Okej, sedaj pa je dovolj…gremo preverit ali so tvoji kolki zdravi«. Pustimo podatek, da me je imel Primož že zdavnaj poln kufer, ker sem na trenutke v kolke psa bulila kot tele v nova vrata .

Ko preprosto slikanje kolkov, ni tako zelo preprosto….

Slikanje kolkov sem jaz jemala kot nekaj kar se naredi »usput« (s potoma). Ampak, ko sem začela malce klicarit po raznih veterinarjih, sem hitro videla, da je zadeva daaaleč od preproste. Sploh, če v zakup vzamemo še finančne stroške .

»Dober dan, svojemu 16 mesečnemu belgijcu bi rada slikala kolke«, sem prijazno povedala enemu izmed veterinarjev po telefonu.

»Za vzrejno dovoljenje, ali preventivno?«, sem dobila odgovor.

Hmm… »Kakšna pa je razlika?«, sem debelo pogledala. No tukaj se je začela »prva komedija«, ker je vsak veterinar povedal malce po svoje. Počasi sem si uspela sestaviti sliko, da gre pri preventivi zgolj za fotkanje kolkov. Za vzrejno dovoljenje, pa se poleg kolkov, naredi še fotkanje komolcev in vzame se kri, za pregled DNK-ja. Razumljivo je slednje precej dražje.

Zelo dobro o celotnem postopku, ko je govora za vzrejno dovoljenje, razložijo v tem zapisu, tukaj. Med drugim boste našli tudi podatek o tem, da je bojda minimalna starost za večino pasem eno leto, oziroma 18 mesecev za določene večje pasme. Žal nikjer nisem točno našla podatka, katere so te pasme. Predvidevam, da pa so to tiste (npr. doga), ki rastejo precej dlje.

Mi smo se odločili zgolj za preventivni pregled

S Primožem si še nisva čisto na jasnem ali bova v prihodnje Conorja tudi parila oz. ne, zato sem se odločila, da nam je trenutno pomembno zgolj ali je s kolki vse v redu.

Dogovorila sem se za termin in se danes ob 15:30 s Conorjem in s kepo v želodcu, ker sem vedela kaj bo sledilo, preslikala pred vrati ambulante. Če koga zanima, kje sva bila. Tokrat smo šli pogledat v veterinarsko bolnico Vipava. Razlog? O njih sem slišala same dobre stvari, dr. Lovrenčiča mi je priporočala znanka, plus pustimo podatek, da so v primerjavi z Ljubljano in Mariborom daaaaleč najcenejši (več o cenah na koncu).

Pridem v ambulanto, povem, da sva naročena za slikanje kolkov in najprej sledi tehtanje. 33,5 kg je pokazalo. Prijazen veterinar mi razloži, da se slikanje opravlja v popolni anesteziji, saj je potrebno, da so mišice zaradi kvalitete slik popolnoma sproščene. Mu odgovorim, da to že vem, pa vendar mu ne pozabim povedat, da je bil Conor nazadnje v anesteziji pred kakšnima dvema mesecema (če te zanima zakaj, več tukaj) in, če zna biti slednje problem? Me pomiri in sledi prva injekcija anestetika. Nato naju odvede v ločen prostor, kjer sva s Conorjem počakala, da bi anestezija prijela.

Hja »malo Morgen«, bi lahko rekli. Belgijca umirit oz. uspavat, je verjetno res problem, ker gospodič se je anesteziji upiral z vsemi štirimi. Že je skoraj zaspal, ko ga je nek šum zmotil in tudi po 15ih minutah, je bil še kar priseben. Pa je sledila še ena doza, tokrat v žilo. Sama sem bila itak cela na trnih, ker me je bilo strah, da bi mi ga kje »predozirali«, ampak sem bila spet pomirjena, da nimam kaj skrbeti.

No v drugo je šlo in Conor je končno zaspal kot klada. Sledilo je slikanje.

Od slikanja kolkov, do dajmo še komolce…

Šele, ko v živo vidiš pozicijo psa med slikanjem, ti postane v nulo jasno, da je anestezija verjetno edina rešitev. Pes mora biti nameščen v točno določeni poziciji, da so slike čim bolj jasne in kvalitetne.

S slikanjem kolkov smo bili gotovi v nekaj minutah in glede na komentar dr. Lavrenčiča, so bojda kolki zelo v redu. »Kaj želite komolce tudi? Imate to za vzrejno?«, me je nato vprašal. Po kratkem premisleku, sem si rekla… »Mah, glede nato, da je že uspavan, pa dajmo še tole in, če se bova odločila v prihodnje za vzrejno, ne bo treba še dajat enkrat anestezije«.

Rečeno, strojeno. Malce sem asistirala pri prekladanju »spečega« Conorja, ampak po circa 5ih minutah smo bili gotovi tudi s komolci.

Sledila je še injekcija za zbujanje in po dobrih 15ih minutah je bil Conor ponovno nekako priseben. Joj bošček kako se mi je smilil, ko je bil celi omotičen in je hodil, kot, da bi padel v sod whiskeya .

Kaj pa stroški?

Za vse skupaj sem plačala 95, 16 €. Torej dve sliki kolkov, in štiri slike komolcev. Bojda, slednje veljajo tudi, če se v prihodnje odločimo za vzrejno dovoljenje. Zgolj treba bo še doplačati stroške za odvzem krvi (za analizo DNK), pa za pošiljanje slik na Veterinarsko zbornico Slovenije. Prav tako pri veterinarju plačaš stroške njihove ocenitve in izdaje potrdila. Bojda naj bi v Vipavi vse skupaj stalo okoli 150 €.

Žal pa so cene, kot sem omenila že zgoraj, po Sloveniji zelo, zelo različne.

Denimo klicala sem dva različna v Ljubljano in enega v Maribor, dobila čisto ločene informacije, sploh pa cene. Pri enem veterinarju v Ljubljani sploh nimajo opcije preventivno slikanje in slikanje za vzrejno, ampak imajo eno ceno 220-230 € (nebi o imenih). Pri drugem, pa je cena za vzrejno okoli 182 €, za preventivno pa okoli dobrih 100 €.

Tudi v Mariboru niso pretirano poceni. Za slikanje kolkov (za vzrejno) boste dali 160 € +  30 € komolci oz. dobrih 100 € za preventivno slikanje.  

Zato, vam res polagam na srce, da se preventivno pozanimate koliko omenjen postopek stane pri vašem veterinarju. Aja pa še to, slikanje žal res mora biti narejeno pod anestezijo. Če vam bo kateri veterinar predlagal, da se lahko morda izognete temu strošku…. Pojdite k drugemu .

Aja za na konec pa še morda tole, zakaj slikati kolke, če pa morda sploh ne bomo šli na vzrejno? Ker je občutek, ko vidiš, da je vse v redu, res dober. Sama raje sedaj dam 100 €, kot pa da bi čez leto ali dve se ugotovilo, da so določeni problemi in bi bili potem stroški x-krat večji

Več o tem kako izgleda kolčna in komolčna displazija na teh izredno koristnih povezavah

• Kolčna displazija
• Komolčna displazija

The post Preventivno slikanje kolkov in komolcev appeared first on Conor's Adventure.

Vprašanje, ki je zagotovo najbolj aktualno v začetku pomladi; katero je sredstvo proti klopom, ki resnično deluje? Sama se letos s tem nisem posebej ukvarjala, saj sem po lanski izredno pozitivni izkušnji z ampulo Advantix sveto verjela, da »ehh…če je lani delovalo in nismo na Conorju do zime našli skoraj nobenega klopa (če dobro pomislim jih je bilo mogoče par od junija-oktobra), pa bo Advantix deloval tudi letos….«….aha veš kje.

Prvič me je kap zadela kakšen mesec nazaj, ko smo prišli iz sprehoda in sem med večernim čohanjem naletela na celo leglo golazni (tistih ugabnih svetlih pasjih klopov) prisesanih na njegov trup. Naštela sem jih nekje osem. Okej, očitno je gospodič zakorakal v gnezdo krvosesov in mu Advantix ni mogel ne vem kako pomagat.

Žal pa od takrat, nekje 2-3x tedensko na Conorju najdem vsaj enega, če ne dva klopa. Pika na I je bilo danes zjutraj za dobro jutro, ko sem med jutranjim čohanjem, našla dva majhna črna na njegovem trebuščku. »Pismo…kaj tale Advantix ima sploh kakšen učinek, ali so ti naši klopi že vsega hudega navajeni«, sem jezno tipala po Conorjevem trupu za morda še tretjo golazen.  

Google ziher ve…in najbolj priljubljeni sta Foresto in NexGard

Pa sem se po dolgem času spet zakopala v internet in začela z iskanjem morebitne alternative. Glede nato, da klopi prenašajo kar nekaj bolezni (pri nas je bojda najbolj razširjenja Anaplazmoza, za Borelio in Babeziozo) se definitivno ni za hecat.

Najprej sem eno uro brala to in ono ter tretjo FB skupino, kjer je glede na prebrano najbolj priljubljena ovratnica Foresto takoj za tabletko NexGard Spectra. Razlika med eno in drugo zaščito je precejšnja, saj pri tabletki gre za mesečno delovanje in je treba po mesecu dni treba zaščito ponoviti. Ovratnica na drugi strani drži nekje do 8 mesecev.

Tukaj na tem mestu se seveda človek nehote vpraša dvoje; če zadeva na vratu vašega psa 8 mesecev odganja klope in bolhe, kakšno količino “strupa” mora biti v tej ovratnici?

Prav tako se nehote vprašam kaj je v tabletki, da slednje prepričuje bolham in klopom, da se primejo na našega psa? Nehote sem se na tem  mestu tudi spomnila prijateljice, kinologinje iz Ljubljane, ki mi je na začetku svoje pasje poti, tablete proti zunanjim zajedavcem odsvetovala. Bojda bi naj bilo kar nekaj hujših stranskih učinkov pri različnih psih… Konkretneje težko kaj povem, saj imam to zgolj v bežnem spominu.

Top shit Alfakan FB video z dr.vet. med. Natalijo Hercog Gerbec

No pa sem iskala še naprej in sem naletela na odličen Alfakanov FB Video, kjer je gostja veterinarka Natalija Hercog Gerbec, kar dobro uro govorila o klopih, boleznih in zaščiti, ki jo priporoča sama. Če ima kdo čas, res priporočam ogled, sama si bom drznila par informacij povzet, za tiste, ki te urce časa vseeno nimate.

Torej, bojda imamo v Sloveniji štiri različne vrste klopov. Poleg meni najbolj ugabnega, ki me kar strese, ko ga najdem na Conorju – pasji klop, najdemo še gozdnega – manjši, črno-rdeč, pa potem je še ornamentiran klop in golobji klop.

Katere bolezni so nevarne za psa?

Tako pri ljudeh, je tudi pri psih največji problem prenos bolezni, ki jih klopi prenašajo.

Najbolj pogosta bolezen pri psih je Anaplazmoza (prenaša jo pasji klop). Gre za bakterijo, ki napade krvne celice (bele krvničke in krvne ploščice). Od ugriza okuženega klopa, do izbruha bolezni lahko traja 8-20 dni. Bolezen se sprva kaže skozi akutne znake, npr. žival postane apatična, neješča, ima visoko temperaturo itd. Lahko se zgodi, da imunski sistem psa omenjene znake preboli in se bolezen pojavi skozi kronično obliko pri čem lahko napade različne organe, npr. pojavi se lahko šepanje, zaradi težav s sklepi, bruhanje, driska, razne respiratorne težave itd. Bolezen se razlikuje od psa do psa, saj je precej odvisna od imunskega sistema psa.

Zdravljenje bolezni poteka z antibiotiki, traja nekje 3 tedne do enega meseca, seveda odvisno od stopnje bolezni.  

Pri nas sta še dve klopni bolezni nevarni za pse:

Borelia, gre za okužbo z bakterijo. Znaki okužbe se kažejo skozi šepanje, pride lahko do ledvične odpovedi, živčni znaki, težave s srcem. Gre za t. i. »tiho bolezen«, saj se znaki okuženosti ne pokažejo takoj. Prav tako pri psu ne bomo našli značilnega rdečega kroga na mestu ugriza, kot je to običajno pri človeku. Tudi tukaj je bolezen težko odkriti, saj ne gre ravno za neke tipične znake, kot rečeno traja lahko kar nekaj časa, preden izbruhne.

Tretja bolezen, ki jo prenašajo klopi je Babezioza, gre za pražival, ki napade rdeče krvničke. Znaki se kažejo skozi anemijo, zlatenica, žival ima bledo sluznico, vročino itd.

Morda zanimivost za vse, ki sedaj niste/nismo (tudi jaz kdaj pozabim ) psa pregledovali po vsakem sprehodu. Bojda pride do prenosa bolezni iz klopa (če je slednji okužen) nekje po 24 do 36 urah, zato je redno, hitro pregledovanje še toliko bolj pomembno .

Kako klopa pravilno odstraniti?

Naj še omenim, da vsi miti o načinu odstranjevanja klopov, ki jih kar mrgoli po spletu, niso resnični. Klopa je najbolje odstraniti s pinceto ali kar z nohtom, z potegom navpično navzgor. Brez kakršnega koli vrtenja v eno ali drugo smer oziroma z uporabo eteričnih olj. Če bomo s klopom pred odstranitvijo »preveč eksperimentirali«, bo se slednji počutil ogroženega. Posledično bo hitreje izpljuval slino in del potencialno okuženih prebavil, kjer se nahajajo povzročitelji bolezni.

Žal si tudi po ogledu omenjenega FB videa nisem uspela odgovoriti na vprašanje katero zaščito proti klopom uporabiti. Dr.vet. med. Natalija Hercog Gerbec sicer bolj izpostavi ampule (Frontline, Advantix), kot tudi tablete NexGard in NexGard Spectra.

Katero sredstvo proti klopom torej uporabiti?

Sama se po prebranem še vedno najbolj nagibam k uporabi ampul. Začela sem razmišljat, da bi jih morda kombinirala s kakšno naravno zaščito. Na trgu je danes kar nekaj naravnih sprejev proti bolham/klopom. Prav tako sem zanimivo alternativo našla tudi pri Kosmatinčkih, kjer kupujemo hrano. Žal trenutno ni na zalogi Canis Plus kapljic, ki so mi glede na prebrano nekako najbolj padli v oči. Sem jih kontaktirala in bojda pridejo naslednji teden, tako, da sem jih rezervirala. Glede na ocene uporabnikov izgleda zadeva (kljub temu, da gre za naravno stvar) dokaj okej.

Stestiram in se čez par tednov spet javim v zvezi s klopi

Kakšna sredstva proti klopom pa ti uporabljaš?

The post Sredstvo proti klopom, ki resnično deluje? appeared first on Conor's Adventure.

Tisti, ki nas redno berete veste, da so mi pred tedni diagnosticirali povečano delovanje ščitnice. Od takrat naprej moram redno dvakrat dnevno jemati tablete in hoditi na redne preiskave. V roku enega tedna sem tako že dvakrat bila v bolnišnici Izola na pregledu krvi in pri specialistu. Načeloma tega ne bi niti omenjala, če me nebi tamkajšnji zaposleni naravnost fascinirali s svojo prijaznostjo. Glede nato, da bolnišnica Izola stoji na eni izmed najlepših lokacij v Sloveniji in ima verjetno enega izmed najlepših bolnišničnih razgledov v Evropi (gre zgolj za subjektivno mnenje navdušenca nad morskimi razgledi), gre razlog za njihovo prijaznost morda pripisati okolici.

Kakor koli že, danes zjutraj sem tako spet stala pred laboratorijem za pregled krvi in strahoma pogledovala proti številki na zaslonu, kdaj se bo pokazala moja 43tka. Odvzem krvi mi nikoli v preteklosti ni predstavljal nek velik problem, do trenutka, ko sem dvakrat v dveh mesecih po odvzemu skoraj zlezla skupaj. Od takrat dalje mi je v laboratorij izredno neprijetno stopiti. Ampak tukajšnje sestre so se resnično izkazale.

Vstopim v laboratorij in kot običajno zdrdram svoj slaven stavek »Ehm….imam težave pri jemanju krvi, saj mi lahko postane slabo, zgolj v vednost«. To navodilo sem pred leti dobila od ene sestre, ko sem po pregledu spet skoraj skup zlezla in mi je za popotnico naročila, da moram drugič pod nujno povedat svoje težave, saj v takšnem primeru cel postopek traja bolj počasi in »prijetneje«.

 No….v primeru Izole, pa je bil celoten postopek, sploh extra .

»Joj gospa tega pa se res nimate kaj za bati, tukaj se usedite, bova hitro zirhtale«, mi prijazno reče in pokaže na stol.

Pogledam proti steni in ne morem verjet svojim očem, na steni ambulante so visele fotografije 6ih prečudovitih (jaz bi rekla poročnih) šopkov. Si mislim, resno, še tukaj in rečem na glas »joj kakšni lepi šopki sej ne morem verjet«, se nasmehnem hudomušno in z eno oko škilim, kdaj bo prišlo do pika v žilo.

»Res so lepi a ne, da? Kateri vam je najbolj všeč?«, me prijazno vpraša sestra.

Gledam in sej ne vem kaj naj rečem, ko ji povem, da ne morem verjet, da me šopki še v ambulanti spremljajo ter ji zaupam, da se s partnerjem pripravljava na poroko in, da sva se te dni ravno pogovarjala o rožah, šopku, rdeči niti poroke itd….

»Ja to pa je lepo slišat, kdaj in kje pa bo veseli dan?«, me vpraša in zamenja drugo stekleničko od verjetno 5ih ( nisem mela časa štet, ker sem šopke preučevala ).

Ji odgovorim in tako sva se zapletle v pogovor o šopkih, poroki, lokaciji. Ne pomnim, kdaj bi me nekdo, če sploh kdaj med odvzemom krvi tako nasmejal. Kot rečeno sem čisto pozabila na to, kaj se dogaja z mojo žilo in iglo v njej, med tem, ko je sestra veselo kot po tekočem traku menjavala stekleničke.

»Tako, pa sva gotove, pa še poročni šopek sva vam izbrale a ne, da?«, mi je rekla hudomušno in mi previdno povila roko.

Sama sem se ji iz srca zahvalila za resnično lepo izkušnjo in zapustila ambulanto.

Pridem dobre volje domov, ko se iz sprehoda vrneta Rajko (od Primoža oče) in Conor. Pes valda celi veseli, kot, da me nebi videl mesec dni. Ga vprašam kako je bilo, če je bil priden itd… »Pa ja, sva šla do letališča, vmes sva še srečala Hunda (sosedov pes) in Tonija, sta se malo igrala….«, mi odgovori. »Aja….je pa našel en drek, seveda sem se začel dret, da ga naj pusti, ampak sej veš….pa po mojem ni bil živalski, še je potem kakih 15 min smrdel kot kuga«, mi je natančno Rajko opisal celotno situacijo. Conor, kot da bi vedel da je govora o njem, je začel noro z repom mahat »Ja kaj je…sej sem ti rekel, da te bom povedal«, mu je hudomušno odgovoril Rajko.

»Pismo znajo biti ti naši kosmatinci nagnusni«, sem si mislila, ko sem Conorju dala pozen zajtrk. In jaz ga zvečer cartam in objemam, lupčkam, on pa žre drek….fuuj…. Ampak žal tako je. Na nas lastnikih je, da takšne in podobne situacije preprečimo. Če ne zato, da pes ne dobi driske, kot jo je denimo popoldne takoj »fasal«…

…ampak ja, žal se vsega vedno ne da, v takih primerih potem res pride izredno prav uporaba nagobčnika

The post Izbiranje »poročnega šopka« v Bolnici in Conor drekojedec appeared first on Conor's Adventure.

Sej sploh ne vem kje naj začnem. Kljub temu, da je imel moj dragi Primož včeraj rojstni dan, ne morem mimo dejstva, da so za menoj grozni dnevi. Morda se kdo izmed vas sprašuje, kaj se dogaja z nama, da se zadnje dneve, že skoraj tedne (okej vmes med prazniki sva si vzela malo na off) tako malo javljava na FB in IG. Problem je v mojem zdravju.

Dolgo časa sem premlevala ali naj se preprosto naredim Francoza in se vam danes javim z dnevnim dogajanjem, ali pa javnosti pokažem »svoj pravi obraz« z vsemi konkretnimi problemi, ki jih v zadnjem tednu premorem.

Torej razlog za najino oz. moje (kot že veste sem pri nama jaz odgovorna za ves marketing in urejanje socialnih omrežij) neaktivnost na blogu in socialnih omrežjih, je v mojem mizernem počutju. Konkretne težave so se začele kazati kakšnih 14 dni nazaj, ko sem se začela redno zbujati z glavobolom, ki je prenehal skoraj takoj, ko sem vase »zlila« veliko šalco turške kave. Na omenjene težave sem začela konkretneje biti pozorna prejšnji teden, ko se je glavobolu pridružila še depresija. Ja vem, o tem se ne govori, ampak jaz pa bom.

Kaj točno vse se je z mano, sploh pa z mojimi mislimi dogajalo sedaj ne bom šla v podrobnosti, ampak o sebi ter o zunanjem svetu nisem mislila niti najmanj pozitivno. Vse mi je bila nora muka. No razen sprehodov s Conorjem, to je še nekako šlo. Do trenutka, ko sem se vrnila v pisarno in bi mogla začeti delati na marketingu za Conor’s Adventure. Tema. Pisanje bloga = misija nemogoče, saj ni bilo motiva, niti navdiha in koncentracije.

Kljub temu, da so pričeli prihajati večinoma pozitivni odzivi testirancev nad najinimi izdelki, moja glava tega ni dojemala kot pozitivno. Ne rečem, da me pohvale testirancev niso napolnile z energijo…ampak to je trajalo morda urco, dve.

Primož na drugi strani je bil nad menoj občasno jezen, tudi obupan, češ kaj se dogaja z mano, ko pa vse kaže, da sva očitno razvila res dobre pasje produkte.

Pika na I se je zgodila v petek, ko me je med popoldanskim treningom s Conorjem v prste tako zanohtalo (kljub temu, da je bila temperatura okoli 0), da je bilo grozno za videt. Prste sem imela čisto bele, sploh jih nisem mogla premikat. Kljub temu, da sem imela oblečene rokavice, nisem mogla izpeljati treninga, saj nisem mogla psu dajat niti priboljškov.

Verjetno bi kdo izmed vas že zdavnaj obiskal zdravnika….no..jaz sem potrebovala še nekaj dodatnih dokazov, da z menoj resnično ni vse ok.

Soboto in nedeljo se je stanje morda celo za hip izboljšalo, s tem mislim sploh moje psihično stanje. Privoščili smo si pol dnevni izlet na obalo, kjer pa žal ni bilo sonca, zgolj dosti burje. Med sprehodom me je skozi rokavice ponovno zanohtalo, kot da bi bilo zunaj najmanj -20.

»Pismo Pia, pa to grozno zgleda, si ti ziher, da je s tabo vse ok«?, me je Primož zaskrbljeno pogledal, ko sem mu v avtu pokazala prste. Nazaj sem mu samo skomignila, ker valda nisem vedla kaj mu naj sploh odgovorim.

No…včeraj na rojstni dan mojega dragega, pa se je dokončno razjasnilo, da bo treba iti k zdravniku. Že zjutraj sem se zbudila, kot da sem malce zadeta. Glavobola tokrat nisem imela, je pa bilo moje celotno delovanje na trenutke prav »naporno«. Pulz mi je skakal gor in dol. Najbolj zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da sem se mogla med peko rojstnodnevne pite Tarte Tatin (najljubša Primoževa sladica), 4x usest in počivat.

»Primož kaj mi prosim prineseš merilnik za merjenje pritiska«, sem v enem trenutku prosila zaročenca. »90/48…imaš, hudiča Pia!«, je zaskrbljeno komentiral Primož, ko sva odčitala napravo. »Kako se počutiš?«, me je vprašal. »Iskreno…grozno…kot da sem zadeta, pa ne morem se skoncentirat, pa najraje bi šla samo ležat, pa kot da na trenutke težko diham«, sem mu potarnala. Glede na precejšnje težave, ki so se mi začele pojavljati v zadnjem času…no, pozabila sem še omenit izgubljanje teže…sem poklicala svojega doktorja in se naročila na današnji pregled.

Danes je bilo počutje podobno kot včeraj, brez glavobola, ampak malce zadeta. Odšla sem k doktorju Fakinu v Divačo in mu naštela vse kaj me muči. Izmeril mi je pritisk in spet grozno nizek. Poslal me je na odvzem krvi in, ko sem ga po treh urah poklicala po telefonu, za rezultate izvidov, mi je rekel naj se nemudoma oglasim pri njemu. Vedela sem, da mora biti nekaj narobe.

»Ga Vrezner….ščitnica in to konkretno«. »Konkretno kaj??«, sem ga vprašala povsem zaprepadeno, kot da bi mi rekel, da imam raka v zadnjem stadiju. »Delovanje vaše ščitnice je povečano, številke so za nekajkrat višje od običajnih«, mi je razložil nekako nerad, vsaj občutek sem dobila takšen. Predpisal mi je tablete in mi zabičal, naj jih začnem jemati takoj. Dal mi je napotnico za specialista z oznako zalo nujno. Zraven me je ves čas zasliševal kako se počutim, ali sem kaj shujšala v zadnjem času, kakšno je kaj moje psihično stanje, pa kako je z mojim pulzom itd. Med tem, ko sem mu odgovarjala, mi je postalo jasno od kod potem takem vso tisto nenadno negativno in depresivno počutje prejšnji teden.

Sedaj, ko vse to pišem…ne vem kaj si naj sploh mislim. Kaj sploh vse to pomeni? Verjetno si lahko mislite, da na internetu lahko prebereš svašta.

Z vami sem želela deliti svojo zgodbo zato, da morda razumete kako in kaj, da ni lenoba ali neresnost tista, zaradi česar smo zadnje čase manj prisotni. Po drugi strani pa tudi zato, da morda komu s svojo zgodbo pomagam (če se lahko tako izrazim), v primeru, če se bo kdo ali se srečuje z istimi simptomi. Prosim ne odlašajte pojdite do zdravnika…če tudi so sedaj malce čudni coronski – časi.

Vam pa sedaj na tem mestu obljubim, da se bom v naslednjih dneh več javljala….se bom resnično potrudila…za vas, sploh pa teme bodo ponovno klasično pasje

The post Ko delovanje ščitnice ponori appeared first on Conor's Adventure.