Petek, 21.8.2020, dan 74
Pobegnil nama je…❗❗❗
Huh….na srečo ne daleč…ampak dovolj, da sva začela bolj resno jemati njegov »ovčarsko belgijski« nagon 😆.
Skratka, če naju redno berete, potem veste, da na mojem telefonu že nekaj časa ne dela kamera😒. Žal je pri nas v Sloveniji vse centralizirano v Ljubljani, kjer je tudi edini servis izdelkov Apple. Danes je bilo tudi v planu, da se v Kamniku dobiva s svojim dobaviteljem izdelkov, ki jih želiva v prihodnje prodajati….zato je bila logična odločitev, da obisk glavnega mesta izkoristim tudi za reševanje oz. morebitno popravilo svoje »stare jabolke«📱.
Ok….pridem na Apple servis petnajst minut do štirih (delajo do štirih), ampak dotični zaposleni so noro fini in očitno strank več ne sprejemajo😤. »Kaj pa, če greva vprašat na A1, morda pa je telefon še v garanciji?«, mi predlaga Primož. »Dvomim, ampak dajmo probat«, si mislim, glede nato, da je verjetno že več kot leto dni, odkar sem ta zdajšnji telefon dobila iz popravila. Zaposleni na A1 – čisto nasprotje tistih iz Apple-a…ampak ok, pustimo podrobnosti, to je pasji blog 🐾…skratka zadevo so rešili v trenutku👌🏼. Po hitrem postopku so ugotovili, da je telefon še v garanciji, ga poslali na popravilo in mi priskrbeli nadomestnega. Takšnega, kjer kamera deluje…aleluja🙃…Haha…kako malo človek potrebuje, da je zadovoljen 😆.
Se odpeljeva naprej v Kamnik na srečanje z dobaviteljem. Na tem mestu še nebi govorila o nekih podrobnostih kaj točno načrtujeva, saj boste še vse izvedeli 😇….Recimo, da je bil »sestanek« uspešen. V kolikšni meri, pa bo naslednji teden pokazala dobaviteljeva ponudba, oz. cena izdelka 🙃.
Kje pa je bil Conor v tem času🐶? Doma. Ampak ne pri Rajku v varstvu, temveč na terasi hiše. Pred odhodom, sem poskrbela, da je imel na razpolago dovolj vode, bil je sit, tudi za več aktivnosti sem poskrbela pred tem, da bi pes ja večino časa najine odsotnosti prespal. Aha veš kje… 😆🙈
Zdaj koliko, če sploh je spal, ne vem….vem samo, da ko sva se po 7ih urah odsotnosti vrnila domov, psa ni bilo, kjer sem ga pustila🙄.
Se parkirava na dvorišče hiše, Primož odpre vrata avta in nenadoma mu nekaj (vemo kdo😆) skoči v naročje. »Ja Conor kaj pa ti tukaj??«, se Primož presenečeno zadere na psa, med tem, ko sem sama ravno zaprla vrata avtomobila. »Haa?? Kaaj? Kako??«, se mi v mislih ob pogledu na Conorja zasveti milijon vprašanj. »Kako zaboga, pa si ti prišel iz terase?«, ga začudeno vprašam. »Pismo Primož, pa menda ja ni preskočil dober meter visoke ograje«, zaskrbljeno pogledam dragega😳.
Kasneje po pregledu ograje ugotoviva, da se je mali mojster uspel splaziti med deskami ograje😆. Kljub dejstvu, da je že zelo velik (za svoje mesece) in na pogled resnično ne bi rekel, da je možno, da se lahko splazi med luknjami ograje….sva danes v praksi doživela to kaj teoretično že dolgo veva »Ne podcenjuj belgijca, ker ti bo žal!!l« 😂😂
