Sobota, 10.10.2020, dan 124
Tak pa je za nami…prvi trening mantrailinga 🙃. Izjemno zanimiva sploh pa dooolga izkušnja..haha…s Conorjem sva danes v šumi oddelala praktično cel šiht, saj sva šla od doma ob 7.30 zjutraj in prišla domov ob 16ih 😆.
Verjetno se sprašujete kaj za boga je tako dolgo trajalo….😂 Skratka gre za precej kompleksno zadevo, saj treningi vsaj za začetnike potekajo običajno v gozdu, da je motenj z drugimi človeškimi vonji čim manj. Treba je vedeti, da pes pri mantrailingu išče vonj točno določene osebe in v primeru, da bi se učili v urbanem okolju, bi bilo za psa precej naporno, saj je prisotnih več vonjev različnih ljudi. V primeru, da se učiš v gozdu, pa mora pes običajno ločiti med tako imenovanimi »naravnimi vonji« (divjad itd.) in osebo, ki jo išče/sledi.
Tudi kraj srečanja je običajno pozorno izbran, saj mora biti javna površina, prav tako je fajn, da ni preveč obljudena (denimo kakšna popularna točka za nabirat gobe 😆), pa seveda da je področje dovolj veliko in razgibano, da omogoča čim več trening ponovitev. Ko se namreč išče po eni smeri poti, se po tej isti poti (tisti dan) več ne sme ponavljati, saj je območje na nek način kontaminirano 😆… vem morda se sliši malce zakomplicirano, ampak ni.
Za lažje razumevanje vam bom poskusila opisati kako je vse skupaj danes izgledalo:
👉🏼 Prva oseba (oz. v tem primeru marker) se gre skrit, med tem, ko se čaka, da se sled »postara« sva na vrsti obe začetnici.
👉🏼 Ko se vodnik in pes šele spoznavata z mantrailingom, so razdalje iskanja kratke, circa 20 m. Marker, ponudi psu nekaj njegovih priboljškov (na treninge mantrailinga moraš imeti s seboj res vrhunske priboljške, da je pes čim bolj motiviran 😊), nato pred psa vrže svoj predmet (npr. rokavico, majico, nogavico) in se gre skrit. Zelo je pomembno, da pes ne vidi točne smeri, kam je marker šel, saj ga je potrebno »prisiliti« da začne slediti vonju in ne občutku ter vidu. Čez circa 15-20 sekund spustiš psa (na začetku se dela brez povodca) in greš za njim. Ko najde markerja se psa nagradi z že omenjenim priboljškom + izrazito se ga pohvali. V mojem primeru smo vse skupaj ponovili kakšnih 3-4 x.
👉🏼 Sledi iskanje za »profesionalce«😎 (torej tiste, ki se z mantrailingom ukvarjajo že dlje časa), oz. potrebno je najti markerja, ki se je skril pred eno uro.
👉🏼 Ko se markerja najde, se vloge zamenjajo in spet se gre nekdo za dlje časa igrat skrivalnice😆. Ponovno sva prišli na vrsto začetnici in odvil se je podoben scenarij, kot že pred tem🙃.
Kot vidite, gre za dokaj kompleksno in trajajočo zadevo. Običajno so za eno iskanje potrebne tri osebe in sicer marker + vodnik, s psom + nekdo, ki snema🎥.
Snema??
Ja prav ste slišali, vsak trening se posname, da se lahko tudi drugi člani »mantrailing skupine« iz treninga kaj naučijo. Zgodi se, da pes ne najde markerja in posledično sledi analiza, češ kaj je šlo narobe🙄. Je bilo za psa pretežko? Je bila napaka vodnika in ni pravilno prebral psa itd…?
Izkušnja je bila resnično zanimiva, sploh pa zame za začetnico na trenutke malce »travmatična« 😆, sploh, ko sta vodnica in snemalka, po enem spodletelem iskanju razglabljali, češ zakaj pes ni našel markerja, pa kje smo narobe zavili, pa kako se je pes odzival, pa kje je še bil na sledi itd….jaz pa sem ju zgolj poslušala, kot da se menita kitajsko 😆🙈….
… ampak ok….sej vsega pa ne moremo takoj znat a ne 😁….
