Sobota, 12.12.2020, dan 187
Ne vem kako ste vi, ampak nama oz. natančneje meni določene omejitve v zvezi s korono vedno bolj presedajo. Najbolj mi gredo na živce omejitve vezane na »zaprtost občin«😠.
Če živiš v tako mali občini kot je Divača, ki premore zgolj eno trgovino Tuš, je pohod v druge občine skorajda nujen. Marsikdo bi mi tukaj sicer lahko očital »razvajenost« češ kako smo kot družba postali izbirčni, zapravljivi, sploh pa izredno razvajeni…pa vendar, se vedno znova vprašam:
»Ali smo v mali občini kaj manj vredni od nekoga, ki živi v Ljubljani, Kopru, Mariboru, ki iz potrošniškega vidika ni niti malo prikrajšan?«
S Primožem že v osnovi nisva neka huda potrošnika. No, odvisno…če je govora o športnih pripomočkih, je zgodba drugačna….definitivno, pa nisva velika ljubitelja nakupovanja in obiskovanja nakupovalnih središč. In ravno iz tega vidika opravljava nakupe živil 1x na 14 dni. Seveda greva takrat v Koper, kjer poleg Interspara, skočiva še v drogerijo Müller. Kljub temu, da opravljava nakupovanje za najino »preživetje« (če malce pretiravam), se vsakič, ko se peljeva v Koper počutim, kot da delava nekaj prepovedanega. Nič kaj prijeten občutek, vam pravim🙄.
Potem naslednji vidik, ki sem ga v zadnjem tednu že večkrat poudarila, pa je omejitev obiskovanja staršev, babic in dedkov v Mariboru. Ok…je že res, da bi jih sama bojda lahko obiskala, pa vendar, zaročenca Primoža pa naj pustim doma 😠? Moja družina Primoža smatra kot enakopravnega člana, zato slednja možnost odpade.
Verjemite res ni prijetno, ko se človek trudi in spoštuje omejitve po svojih močeh (če odštejem občasno obiskovanje Kopra) in potem na socialnih omrežjih gleda »pol« države, ki se veselo smuča na Pohorju oz. Kranjski gori ali celo zvečer žura (da tudi takih osebkov poznam kar nekaj🤦🏼). V takem primeru se res vedno znova vprašam…»pa okej…kdo je tukaj debil?«.
Prečudovito sončno vreme, kot iz pravljice je bilo danes krivo, da sva se tudi midva s Primožem »požvižgala« na ukrepe in odšla na šetnjo v Koper. Sprva je bila v planu še bolj nora ideja, da bi se zapeljala na kremšnito na Bled. No na koncu sva se odločila za »manj sporen« obisk Kopra in sprehod s Conorjem ob morju.
Preživeli smo prav kičasto sončno opoldne/popoldne in za nekaj trenutkov pozabili na vse skrbi okoli firme, korone itd. Glede nato, da Conor že vsaj 2 meseca ni bil v civilizaciji (2x tedenski obiski Sežane za trening hoje na popuščenem povodcu so zaradi korona-ukrepov odpadli), sva pričakovala, da bo hoja z njim na povodcu izredno »vlečno« zanimiva 😆. Ampak frajer naju je popolnoma presenetil….če odštejem občasno vlečenje in »šajtranje« ter vohanje levo-desno, je bil gospodič tri četrtine sprehoda izjemno priden.
Edino kolesarji in otroci na rolerjih mu nekako niso šli v račun, češ kaj za boga je to na premikajočih se kolesih 😆. Zelo dobro se je tudi odzival ob srečanju z različnimi psi, običajno vleče in sili v psa, tokrat pa se je v večini primerov zadržal in šel lepo mimo.
Morda res ne bi bilo slabo, da ga v prihodnje večkrat poskusiva vzeti s seboj v Koper. Sprva bomo naredili dolg sprehod in trening po Kopru, nato pa naju bo malecki počakal v avtu, med tem, ko »stara dva« nakupujeta. Glede nato, da v avtu sedaj ni vroče, njegov transportni boks pa je kar prostoren, to res ne bi smel biti noben problem 😎.
