Ponedeljek, 8.6.2020, dan 1
Tako nekako verjetno izgleda, ko dobiš otroka. Spali sicer smo, ampak vsaj jaz, slabo. 😴Piko na I je dodala še ogromna nevihta⛈, ki se je razdivjala ponoči, da je Conor prvi dan doživel res ves stres v celotnem paketu.
V enem izmed pasjih čtiv, ki sem jih v zadnjem času prebrala je pisalo, da si moraš na 3-4 ure nastavit budilko, saj pasji mladič do 14 tedna še nima razvite mišične zapiralke mehurja. Pa smo si jo in, ker sama delam od doma, sem pustila Primoža spati, Conorja pa sem ob 2eh ponoči peljala lulat. Zbudila ga je budilka, zaradi česar sva s Primožem ugotovila, da naslednjo noč le-ta očitno ni potrebna, saj mali frajer spi. Naslednjič naju je zbudil on, malo pred 5to zjutraj. Tokrat je prevzel Primož in se kar vstal. Prinesel mi ga je ob 6ih in komedija se je začela.🤦
Globoko v sebi sem prosila boga naj Conor zaspi še vsaj za kakšno urco, ampak on je raje veselo skakal po meni in grizel vse moje okončine. Začela sva se igrati in po dobri uri sva odšla na najin prvi sprehod. Pridna stvarca lahko rečem. Dež mu seveda ni najbolj dišal in po pol ure prestopanja sem in tja po mokri travi, sva bila nazaj v hiši. Malce sva se še poigrala, nato pa je gospodič zaspal.
»Končno lahko malce zadiham in si v miru pripravim zajtrk«, sem zavzdihnila. O opravkih za najino firmo nisem niti pomislila, saj sem bila izžeta. Vmes sem opravila še nekaj telefonskih klicev in po dveh urcah miru, je bil mali terminator pokonci. Tokrat sem se žal preveč obotavljala in se mi je polulal na eno izmed svojih pasjih blazin🙄, »hja se zgodi sem si rekla«, vedoč, da ga za lulanje/kakanje v hiši res ne smem kaznovati. Vseeno sva odšla na sprehod in glej ga zlomka, srečala sosedovo novo kosmato pridobitev – mladička nemškega ovčarja, ki sliši na ime Hund😆. Conor ga je nalajal, puhasta kepica pa se je cela prestrašena skrivala za nogami svojega lastnika.
Doma sva oba od utrujenosti (jaz zaradi mičkene napetosti in pomanjkanja spanja, Conor pa verjetno zaradi dežja😎) zaspala na kavču.
Končno je iz službe prišel Primož in malega odpeljal na sprehod, jaz pa sem v tem času v miru pripravila kosilo. Dan je nato potekal umirjeno, če odštejeva, da sva začela s Primožem sumit, da imava salonski tip »maline«😂 (tako se pogovorno/krajše reče vrsti Malinois); sprehod po mokri zemlji ali ležanje na kavču? Verjetno si lahko mislite kaj mu je ljubše.
