Sreda, 9.9.2020, dan 93
Če si tele🤦🏼, si pač tele pravijo…Samo hudič je, ko tele (to sem jaz mimogrede, takoj razložim zakaj😆) skrbi in je odgovorno za drugo živo bitje (to je Conor🐶).
Skratka, kaj sem tokrat »ušpičila«🙄. Včeraj preden sva se s Primožem odpravila kajtat sem nekje zasledila precej obširen članek o pasjem zobovju. Govora je bilo o zdravju pasjih zob, zakaj jih ščetkati s krtačko in zobno pasto ter nekaj informacij o zobnih oblogah. Itak sem morala vso prebrano znanje testirati še v praksi, kar pomeni, da sem povprek in počez »preštofirila« po Conorjevem gobcu in pregledala njegove zobe😁. »Uuu madona, kaj ti imaš že zobne obloge«, sem mu zamrmrala, ko sem pri zadnjih zobeh zagledala nekaj rumeno-rjavih lis.
Kasneje sem svojo ugotovitev poročala Primožu, ki mi je zgolj odgovoril »Ja pa Pia…ni to logično, sej pa on trenutno zob skoraj ne uporablja…«. Pismo samo res, glede nato, da pes zgolj je oz. golta brikete, morda ne bi bilo slabo, da mu nabavima kakšno kost🍖. Navsezadnje so kosti super za razvoj čeljustnih mišic, ki posledično vplivajo tudi na dvig ušes, pa še dosti kalcija vsebujejo, kar je pri rasti mladiča itak zelo pomembno.
No pa sem šla danes veselo k mesarju 🍖 in nabavila celo vrečo govejih kosti. Prosila sem ga za malce bolj mesnate, mesar pa mi jih je še lepo narezal (1 napaka🤦🏼) in domov sem prinesla celo vrečo.
Conor je bil valda noro navdušen😍, ko sem mu dala za glodat del stegnenice, med tem, ko sem se sama zakopala v delo za firmo. Po kaki uri glodanja (2 napaka🤦🏼), vmes sem ga pustila samega (3 napaka🤦🏼), sem preverila kakšna je situacija.
Malecki je ves navdušen še kar glodal…samo po tleh je bilo nekaj kapljic krvi. Si mislim okej…sej kost je bila malo krvava, ampak, čez čas ugotovim, da to ni od kosti, ampak Conorjevega gobca😲. Valda si je z glodanjem trde kosti poškodoval dlesni.
Mu odmaknem kost in nekako se mi je začelo svitat, da sem nekje brala, da določene kosti bojda vseeno niso najbolj primeren za psa (Bravo Pia hitra si🤦🏼). Si vzamem urco časa in hop, se zakopam v branje različnih člankov (slovenskih in tujih).
Po dobri uri, ko sem pojedla »svetovno pamet o pasjih kosteh tega sveta😆« pridem do zaključkov, da so surove kosti (in NE kuhane!!) sicer zelo priporočljive za pasje glodanje, ampak seveda NE VSE.
Pri izbiri kosti se moramo NUJNO držati nekaj smernic, drugače, se lahko pes pri glodanju poškoduje (ureznine dlesni; poje del kosti, ki se zatakne v prebavnem traku; se celo zaduši itd)…in sicer:
👉🏼 Kost naj bo približno tako velika kot glava vašega psa.
👉🏼 Izbirajte med puranjimi ali piščančjimi surovimi vratovi, piščančjimi ali račjimi nogami, med kostmi mladih živali (goveje, kozje, konjsko, ovčje, divjačinsko, zajčje meso oz. kosti), priporočajo tudi goveji ali konjski rep.
👉🏼 Svinjske nogice na drugi strani niso priporočene zaradi visoke vsebnosti maščob.
👉🏼 Izogibajte se narezanih kosti, ki vam jih pripravi mesar, saj imajo izredno ostre robove.
👉🏼 Nosilne kosti (npr. goveje, divjačinske) so izredno trde (namenjene nošenju velike teže) in lahko povzročijo poškodujejo zobovje ali dlesni psa.
👉🏼 Psa ne puščajte brez nadzora, saj se lahko del kosti odkruši in se mu zatakne.
👉🏼 Prepogosto hranjenje psa s kostmi lahko pripelje do kroničnega zaprtja.
Skratka spet smo se nekaj novega naučili, na srečo brez hujših posledic za Conorja 😇. No za zdaj, vsaj ne vidnih…upam, da ga ni današnja kost »zaprla«😮.
Spletni viri:
