Petek, 25.9.2020, dan 109
Včerajšnji dan ni bil neki »vau«, pač klasika delo in Conor »time«😎, zato se vam tudi nisem oglasila. Ta teden sem spet sama, saj je Primož službeno odstoten, kar pomeni, da so moji dnevi še bolj »bedni« 😆. Pač bedni v smislu, da se res nič omembe vrednega ne dogaja. »Samske« popoldneve in večere izkoristim za delo, branje, izobraževanje…aja pa seveda za Conorja.
Opažam pa, da več kot imam časa, manj sem resnično produktivna. Zdaj ne vem, ali sem tako noro samokritična, pa po drugi strani si vsak dan verjetno kar dosti »naložim« v sam urnik dela, ampak iskreno…ne vem če mi je v zadnjih mesecih uspelo en teden speljat res ono po planu, kot sem si ga zastavila na začetku tedna.🙄
Če bi danes ujela zlato ribico🐠, bi ena izmed želj zagotovo bila, 👉🏼boljše upravljanje s časom👈🏼. Slednje je ena izmed stvari, ki jih pri kakšnem uspešnem podjetniku (denimo meni je nor vzgled 🏆podjetje Malinca in njuni ustanoviteljici Nastja in Andreja) noro občudujem. Včasih se ob spremljanju tistega in onega podjetnika na spletu oz. socialnem omrežju, resnično vprašam, ali je njegov dan resnično dolg zgolj 24 ur? Imate vi isti problem 😇?
Sama pri sebi sem sicer ugotovila, da če si urnik naredim po urah, plus si vmes določim tri glavne naloge tistega dne, obstaja večja verjetnost, da bom ob koncu dneva uzrla na urniku večino nalog prečrtanih 😎….ampak ok, v primerjavi s pomladnimi meseci, ko je bila poleg produktivnosti problem še motivacija in mali mio ostalih stvari, nam gre trenutno super 🙃…Jap…pohvala, ena izmed zadev, ki se mi zdi, da si jo ljudje, sploh Slovenci ne znamo prav pogosto dati…da se pohvalimo, da nam gre v redu, smo super❤.
Skratka, današnji dan je bil, eden izmed teh, ko se ti že zjutraj vse »podere«🤦🏼. Vstaneš pol ure kasneje, ker si prejšnjo noč delal, potem ti še zaročenec sporoči novico, da pride 2 uri prej domov oz. to pomeni, 2 uri prej skuhano kosilo….no pa smo tam 😆.
Vseeno sva se s Conorjem (kot planirano po urniku 😎) odpravila v Sežano na »trening« hoje na popuščenem povodcu v urbanem okolju.
Kot sem že zadnjič omenila, gre frajerju naravnost odlično👌🏼. Skoraj lahko že rečem, da več ne vleče in hodi poleg mene normalno, brez nekih vohljajočih sunkov levo/desno💪🏼. Bogi revež še edino nekako »ne razlikuje« med pločnikom in cesto, saj se sam od sebe pred prečkanjem ceste ne ustavlja. Naj razložim….če se spomnite, sem zadnjič omenjala, da ga učiva ustavljanja in usedanja pred prečkanjem ceste. No…če mu zakličeš »cesta« se usede, žal pa tega še ne naredi brez povelja, ampak ok, je še mlad, kar vse preveč pogosto pozabljam 🙈.
So pa mi postali ti najini »mesto-trening« prav všeč in se mi zdi, da Conorju tudi, saj v najino precej umirjeno dnevno rutino, vnesejo nekaj dodatnega hrupa in dogajanja😆.
