Nedelja, 27.9.2020, dan 111
Tokrat bom resnično kratka, ravno toliko, da »sporočim«, da sva si prvič drznila za dva dni oditi nekam brez Conorja🙈. Pa ne, ker ne bi bilo zanj prostora, ampak ker sva si želela posvetiti dva dni izključno drug drugemu ❤.
Morda se sliši le-to smešno, navsezadnje, sej je samo pes in ne otrok, ki potrebuje na začetku ogromno pozornosti. Pa vendar, če berete najin blog potem veste, da nisva klasična pasjeljubca🐾, ki imava psa zgolj za okras, oz. da ga pač imava. Iz Conorja želiva »nekaj narediti« in ga vzgojiti, kolikor bo znanje, čas in navsezadnje tudi sreča dopuščala😇.
Ravno zaradi tega, od 7.junija naprej, odkar sva ga pripeljala domov še ni bilo dneva, ko se ne bi vsaj del dneva prilagajal psu🤓. Ali so to sprehodi, ali nekam ne greva, ali ne moreva skupaj v shopping, ali zjutraj ne moreš dlje časa poležati v postelji itd… Sploh v Mariboru, ko pes denimo ne more ostati sam v hiši, je zadeva še toliko težja🙄.
Pa ne me prosim narobe razumet, da jamram, ali, da bova vedno tako komplicirala. Gre zgolj zato, da dokler je Conor še mladič, ga je potrebno nekatere stvari naučiti in to »v nulo«👌🏼.
Tako, denimo občasni večerni sprehodi s Primožem po obali Kopra več niso noro romantični😍, kjer je fokus na nama, temveč je fokus na psu oz. na treningu hoje na popuščenem povodcu😆. V zameno za to, da bomo imeli v roku enega leta mir in vzgojenega psa, bo treba trenutno pač nekaj vzeti v zakup in malce »potrpeti«.
No in tako je padla ideja, da si iz včeraj na danes privoščiva kratek izlet do Maribora, kjer mimogrede obiščeva moje starše, babico in dedka ter počneva vse stvari, ki jih s Conorjem načeloma ne moreva. Med tem, ko je Conor ostal pri Rajku, sva se v soboto podala v Escape Room Enigmarium (res vrhunska izkušnja, priporočam👌🏼), v nedeljo pa na izlet na Pohorje 💚.
Verjetno ne rabim posebej razlagat kako naju je bil pes danes zvečer, ob prihodu domov po dobrem dnevu odsotnosti vesel😇😊.
