Pravijo, da ko ima hudič mlade, jih ima dobesedno. Veš ono, ko si želiš postoriti 101 stvar, ustreči čim več ljudem, na koncu dneva pa ostaneš s polovično opravljenimi nalogami in kupom slabe vesti .

Nekako tako izgledajo moji delavniki (če pogledaš v mojo glavo) zadnjih nekaj tednov. Itak me slaba vest, v obliki malega hudička »Pia joj že tako dolgo nisi pisala bloga«, preganja iz dneva v dan. Kljub temu, da se je zgodilo toliko stvari. Tako s Conorjem, sploh pa s Conor’s Adventure….jaz pa nič. Tišina. Kot, da sem mrknila. In tudi, ko se končno spravim, na list zlijem in nekako ubesedim vse kaj se je od kar sem se javila zgodilo…mi zagode računalnik in funkcija »samodejno shranjevanje«, ki kot nalašč takrat ni vklopljena .

Ja prav ste ugotovili….nenadoma spet strmim v prazen list papirja in zaključne stavke prejšnjega bloga, ki je bil tam nekje konec avgusta .

Torej ponovno…. kaj se dogaja v ozadju Conor’s Adventure?

September je bil noro pester. No sej oktober ni nič boljši. Voziti slalom med potrebami Conorja, firme in privatnim življenjem….je na trenutke »za žile rezat«. Pa ne me razumet, da jamram, ampak želim dati občutek pristnosti, ki je daaaleč od tega, da je pri nas vse »top shit«.

Mnogokrat mi kdo reče, »ja pa vama firma tako laufa, pa tako vama vse gre«. Aha seveda mu odgovorim, »pol pa svizec zavije čokolado v folijo«.  Iskreno ni ravno tako. Res je, da kaj se tiče Conor’s Adventure, gre zelo dobro. Vsak mesec rastemo, kar je najbolj pomembno. Čeprav iskreno je meni najbolj pomembno, da ste vi kupci, res zadovoljni. Da ni še bilo neke konkretne slabe kritike. Veš ono, ko te kdo konkretno popljuva ali celo vrne pošiljko, ker nisi izpolnil pričakovanja. Včasih sem še sama prav pozitivno presenečena, nad navdušenjem ljudi…ampak ok, to ima prej opraviti z mojim izrednim perfekcionizmom . Ker pač menim, da vedno lahko kaj narediš še bolje…še bolj perfekt.

Kje zavarovati svojega psa?

Ena izmed tako imenovanih perfekt stvari, je bil po mojem mnenju članek, ki mi je v začetku septembra pobral ogromno energije, sploh pa časa. Če nas spremljate redno se morda spomnite, da sem se takrat podrobno ukvarjala z raziskovanjem in primerjavo različnih slovenskih zavarovalnic, ki ponujajo zavarovanje naših kosmatincev. Če ga morda še niste prebrali, ga najdete tukaj na tem linku. Glede na vaše odzive, sploh pa rekordno branost…. Je bil moj trud definitivno poplačan, saj ste me naravnost šokirali z vašimi pozitivnimi odzivi.

Finalisti za spletnega trgovca leta – kategorija male živali

Podobno pozitivno šokirana sem bila dober teden kasneje, ko smo iz strani organizacije Web Retailer Award prejeli sporočilo, da se je naša spletna trgovina uvrstila v finale za naj spletnega trgovca leta 2021 v kategoriji male živali. Ko sem videla, da sta naša konkurenta nihče drug kot Mr.Pet in Zoohit…mi je bilo vse skupaj na meji realnega. Dva velikana proti enemu malemu »zelencu« . 11.11.2021 je veliki dan, ko razglasijo zmagovalca. Če zmagamo vam že sedaj obljubim, da si bova s Primožem namislila nekaj norega, nekaj velikega….pač nekaj, da se vam zahvalimo, proslavimo. Ker brez vas, naših ljubih strank, ne bi bilo niti finala .

Tako kot se trudimo na razvoju novih produktov, se trudimo tudi na izboljšavi spletne strani, sploh ko gre za varnost nakupovanja na spletu.

Pridobili oznako Certified Shop

Ker nam je vaša uporabniška izkušnja izredno pomembna, sva se s Primožem odločila, da gremo v postopek pridobivanja certifikata Certified Shop Premium. Slednjega lahko pridobi vsaka trgovina, zgolj ustrezat mora določenim kriterijem. Kdor še za omenjen certifikat ni slišal; »CERTIFIED SHOP® je simbol varnega spletnega nakupovanja. Zanesljivim trgovcem podeljuje oznako zaupanja, potrošnikom pa omogočamo, da si pred nakupom ogledajo oceno spletne trgovine in preberejo mnenja kupcev«.

Trenutno ima naša trgovino oznako Certified Shop Lite, kar pomeni da imamo sicer opravljene vse potrebne analize in spadamo med varne, preverjene in zanesljive spletne trgovine….Vendar tisti ta »jači« trgovci imajo oznako Cerfitied Shop Premium. Slednja ima dejansko neko veljavo ter zaupanje med potrošniki, vendar za to potrebuješ 50 mnenj dejanskih kupcev.

Če nam želiš pomagati, ne pozabi po nakupu v naši trgovini izpolniti anketo, ki se ti pojavi na zaslonu .

Uradno postali člani Primorskega tehnološkega parka in GoStartup Akademije

Kot vemo ni vse zgolj na dobrem produktu in dobri spletni strani….ogromno je tudi kakšna ekipa je v ozadju znamke, sploh kakšno je njeno znanje. In ker pravijo, da znanja ni nikoli preveč… Sva se s Primožem že poleti lotila iskanja morebitnega mentorja, oziroma možnosti, da bi se pridružila kakšnemu inkubatorju. Sledenje nama je tudi uspelo in že poleti sva začela sodelovati s Primorskim Tehnološkim Parkom, v sklopu česa sva tudi dobila svojega mentorja.

Par tednov nazaj smo bili sprejeti tudi v GoStartup Akademijo, kjer bova s Primožem v naslednjih tednih nadgrajevala svoje znanje iz področja podjetništva. Morda pa dobiva še kakšno noro idejo Nikoli se ne ve….

Na trg dali še nekaj novih produktov….in kaj vse še pride…

Torej…spletno stran smo »spimpali«, znanje tudi….oz. na tem delamo praktično dnevno. Kaj pa produkti? Glede nato, da se pri nas vedno nekaj dogaja, da smo od začetka prodaje skoraj mesečno oz. rečimo na dva meseca dali ven kaj novega, ni bilo slednje povprečje do danes nič slabše

V začetku septembra smo na trg poslali težko pričakovan dodatek za ozke ovratnice in sicer ročaj za 25mm ovratnico. Teden dni nazaj pa smo v našo trgovino dodali izredno zanimiv produkt o katerem bom več govorila v naslednjih dneh in sicer gre za Držalo za igračo Puller (v trgovini ga najdeš tukaj).

Trenutno smo v testiranju različnih kosov opreme. Sama se iskreno najbolj veselim tistega kar pride konec oktobra na pred-vikend Noči Čarovnic . Gre za produkt, ki je meni osebno najbolj svetovn….ker ko vidiš kako deluje ti je prav ono…wauu….

Potem konec novembra prihaja verjetno težko pričakovana torbica za telefon…ampak do takrat še je daleč .

Kako pa kaj Conor…in navsezadnje midva?

Sedaj sem poskusila čim bolje orisati kaj se dogaja s firmo, z znamko Conor’s Adventure….zakaj občasno malce poniknemo tako iz FB, sploh pa iz bloga. Ja….dan ima na žalost zgolj 24 ur.

Kaj se tiče najinega kosmatinca, obraza in »krivca« znamke … Conor je super. Se mi zdi, da šele zadnji mesec opažam, da pes tudi v glavi noro odrašča. Čeprav treniramo doma in priznam, da se občasno zgodi, da nimam toliko časa zanj, kot bi si sama želela, se slednje ravno ne pozna. Pes je legenda. Na trenutke me prav šokira. Kakšen ukaz ali vaja, ki je nisva delala že nekaj časa, mu nenadoma več ne povzročata težav in ju naredi brez problemov. Tudi želja po delu se je izboljšala. Je pa res, da se je tudi moj odnos do njega malce spremenil. Trudim se, da sem bolj potrpežljiva, manj groba in bolj nežna do njega.

Huh….kaj pa se tiče najinega odnosa s Primožem. No to je tisti del, ko sem na začetku govorila, da je daaaleč od perfekcije. Priznam, da je firma, pa tudi situacija s Corono, pustila na najinem odnosu, zvezi kar nekaj ran, posledic. Na trenutke je izredno težko, sploh pa kritično… Ampak se ne dava. Veva kaj je najino »jedro«, oz. kaj je tisti X faktor, ki naju drži skupaj. Priznam pa, da si nisem oz. nisva si mislila, da zna biti na trenutke tako izredno težko… Ko se sešteje ves stres, različna pričakovanja, pomanjkanje časa in 101 dejavnik… zna biti res izjemno naporno. Pa vendar, ko se spet najdeva in se ozreva nazaj, kaj sva ustvarila v zadnjega pol leta, dejansko je vredno .

The post Kam sem mrknila? In ko ti gre vse narobe…. appeared first on Conor's Adventure.

Tako, pa je za nama. Mednarodna pasja razstava Koper, kjer smo se pojavili tudi mi z našo Conor’s Adventure stojnico. Od petka do nedelje nas je bilo moč videt v živo na mednarodni pasji razstavi  v Kopru, Istra Slovenian Summer Dog Show.

Izkušnja je bila naravnost fantastična. Če pustimo ob strani finančen izkupiček, ki je bil mimogrede odličen, je bilo zanimivo prvič v živo predstavljati in prodajati svojo opremo. Sama nisem bila nikoli izredno naklonjena osebni prodaji. Oz. bom rekla, da nimam niti nekih konkretnih izkušenj. Ampak to je bilo nekaj povsem drugega.

Delati zase za svoje podjetje, svojo blagovno znamko je super občutek

Pri svojem prvem delodajalcu, pred šestimi leti sem se prvič srečala s prodajo na sejmih. Vendar sem bila takrat kot popoln začetnik bolj v samem ozadju. Ampak, ko gre za tvoj lasten produkt in blagovno znamko, so občutki, ko cele dneve stojiš na stojnici nekaj povsem drugega .

Pa kakšna muka neki in gledanje na uro . Čeprav je bil urnik razstave precej razvlečen, (prvi del se je začel zgodaj zjutraj ob 7ih in je trajal nekje do 11.30, drugi del pa je trajal od 18ih, pa nekje do 24ih, ali še dlje), je čas tudi med 6 urno pavzo mineval precej hitro.

Prijetno se je bilo pogovarjati z različnimi obiskovalci. Jim predstavljati svojo opremo z magnetno zaponko in vedno znova odgovarjati na vprašanje »Pa ali to res drži?«. Sej vem, ko človek prvič vidi oz. sliši besedo magnetna ovratnica/magnetna zaponka, takoj pomisli, češ za kakšen močan magnet gre. Tudi sama bi zagotovo bila skeptična.

Je pa toliko boljši občutek, ko ti tudi tuji kinologi priznajo, da imaš dober in kvaliteten produkt. En gospod iz Češke je bil celo tako navdušen, da se je po prvem nakupu v petek, v nedeljo vrnil in kupil še eno ovratnico za svojega drugega psa.

Pasje razstave – specifičen a zanimiv svet

Kaj se tiče same razstave, pa lahko iz oči popolnega laika in nekoga, ki je bil na pasji razstavi prvič povem, da je šlo za super dogodek. Zanimivo je v živo srečati različne pasme, ki jih pri nas na cesti ne vidiš. Sama sem se denimo čisto zagledala v tajskega grebenarja in mehiškega golega psa. Morda se bo kdo sploh pri zadnjem zgrozil, češ ženska kaj pa se je s tvojim okusom zgodilo… Ampak verjemite, ko slednjega psa vidiš v živo, celega opicanjenega za razstavo, se preprosto moraš ustavit .

Seveda se ne morem, ko je govora o pasji razstavi izogniti vprašanju o humanosti? Pardon, morda malce premočen izraz, pa vendar, na trenutke, se človek mora vprašat, koliko psi dejansko uživajo v tem, ko se jih na 30 stopinjah fena, češe in šprica z raznoraznimi pripravki za lepšo dlako? Čeprav, ko sem poleg svoje stojnice opazovala majhne York-ije, kako so pridno stali med lepotičenjem, sem dobila občutek, da celo uživajo .  

Kakor koli že, sama se na pasje razstave ne spoznam in težko sodim. Če slednje koristijo razvoju različnih pasem psov in živali pri tem ne trpijo, potem ne vidim na njih nič spornega.

S Primožem sva celo začela razmišljat, da bi se v prihodnje »za finto« s Conorjem udeležila kakšne pasje razstave. Navsezadnje dobiva pes ogromno pohval na račun njegovega izgleda in lepote . Morda pa se dobro odrežemo .

Skratka, da zaključim svoje “vikend poročilo”. Za nama so sicer izredno naporni, pa vendar izjemno lepi dnevi. Upam, da se uspem v prihodnje tudi na blogu več javiti in napisati kakšno prigodo več o naših dogodivščinah s Conorjem in vsem kar se nam dogaja ….

Do naslednjič….

The post Mednarodna pasja razstava Koper appeared first on Conor's Adventure.

Prejšnji teden je bil naravnost nor. Ampak dajmo rečt pozitivno nor. Kljub stresu, utapljanju v delu, se resnično ne morem pritoževat. Če sem se prve tedne prodaje Conor’s Adventure opreme spraševala, ali sva se s Primožem odločila za pravo pot….in al morda res ne bi bila boljša odločitev, da si poiščem službo (jap tudi to je bilo občasno v debati), so zadnji tedni naravnost sanjski. Veš ono, ko se ti vse nekako začne sestavljat….in se na vseh področjih v življenju začnejo kazat izboljšave.

Okej, bom na hitro povzela prejšnji teden, preden se lotim glavne tematike in to je spet naš ljubi Conor in obisk veterinarja. Pismo počasi si bomo lahko naročili kartico zvestobe, ker smo več pri veterinarju kot v Sparu .

Snemanje na Kanalu A

Če nas redno spremljate na Facebooku, potem ste zagotovo opazili, da se je Conor prejšnji teden iz tako imenovane blog zvezde, ki ima lastno pasjo znamko prelevil v »televizijsko zvezdo« ….če malce pretiravam. V sredo smo imeli snemanje v studiu Kanalu A, kjer nas bo moč videti v enem izmed prihajajočih prispevkov Uspešne zgodbe v oddaji Svet. Kdaj bo to, še javim…

Da sva s Primožem konkretno ganjena, ponosna…skratka ni kaj ni, verjetno ne rabim razlagat. Celotna izkušnja je bila fantastična, sploh iz ženskega vidika, saj te »spedenajo« v nulo. Beri tamkajšnja maskerka poskrbi tako za tvoj make-up, kot tudi za frizuro. Čeprav oba s Primožem nad kamero nisva najbolj navdušena, je bilo vzdušje sproščeno in hitro sva pozabila na celotno okolico. Ja vem, pri meni morda ne izgleda, pa vendar, že od nekdaj mi je nastopanje pred množico ljudi predstavljalo nočno moro .

Po snemanju je sledilo fotografiranje za prihajajoč članek o zgodbi Conor’s Adventure v prilogi Dela, Posel & Denar. (Zgolj namig, v ponedeljek 28.6.2021 se vam Delo res splača kupiti ) Za omenjeno priložnost se lahko zahvalim naši zvesti stranki Blažu, ki je v naši znamki prepoznal potencial za zgodbo. Res iz srca sem mu hvaležna, da nas je »odkril« in predstavil širši javnosti.

Načeloma nisem imela v planu na dolgo in široko opisovati naših medijskih podvigov. Vseeno gre v prvi vrsti še vedno za pasji blog, za pasjo znamko, in verjetno marsikoga od vas, v katerem mediju vse bomo, niti ne zanima… Ampak, kaj, ko nesreča nikoli ne počiva.

Obisk snemalne ekipe in adijo krempelj

Dan po snemanju v studiu, smo morali nekaj kadrov posneti še na terenu. V četrtek sta nas obiskala dva snemalca iz Kanala A, s katerimi smo posneli nekaj različnih kadrov. Med drugim smo snemali tudi na najinem »mini« poligonu za hišo, kjer sva s Conorjem delala različne vaje, med tem, ko sva predstavlja našo opremo. Pes je valda skakal sem in tja, izvajal to in ono vajo, med drugim tudi skok na palisado.  Zaključimo, gremo posnet še nekaj kadrov v hišo in snemalca se odpravita.

Nenadoma na Conorjevi taci zagledam, da nekaj zelo čudno vstran štrli. »O shit Primož pridi to pogledat«, zakličem zaročencu, čez hišo, ki nama je pripravljal športne stvari za večerni trening na stadionu Bonifika. »O bad…to pa je nujno za veterinarja«, se primem za glavo, ko na petem prstu zagledam Conorjev krempelj pod izredno čudnim kotom.  »Ja nič…gremo. Samo jaz bi ga peljal kar sem v Lokev, da se ne vozimo v Izolo, kaj praviš?«, me je vprašal Primož. »Sej to sva se že pogovarjala, da bi šla enkrat probno do tega veterinarja, glede na dobre govorice«, me je spomnil.

Načeloma nisem pristaš menjavanja veterinarjev, vse povprek. Vseeno smo v zadnjem letu, že zamenjali dva veterinarja. Ampak po slišanih dobrih pohvalah, je tudi mene začel mikat Veterinar Marc. Veterinarski center Lara je super, po drugi strani, pa če najdeš tudi zelo dobrega veterinarja zgolj 5 minut stran, verjetno ni treba posebej dolgo razmišljat…. »Ajde pojdita sem, samo sej veš, da greš sam, jaz znam hitro postat živčna zraven«, sem rekla Primožu in šla po Conorjev potni list.

Zadet Conor in naš nov veterinar

Še sreča, da nisem šla zraven. Ni minilo 20 minut, ko sem že dobila klic, da bodo mogli Conorju dat anestetik, da mu odstranijo krempelj. Zmrazilo me je. Itak ti gre po glavi vse najhujše možno, kaj se lahko zgodi, pa kaj če se ne zbudi, pa če je to res nujno potrebno itd. Čeprav je šlo verjetno za nekaj izredno rutinskega, sem se počutila, kot da ima moj pes več urno operacijo .

Že čez 20 minut sem od Primoža dobila slikovno sporočilo »zadetega« Conorja, ki je uspešno prestal »operacijo« in čez 15 minut sta že bila doma. Ojoj…bošček zlati. Kako ga je še cel večer mantralo, kot da je bil še malce zadet. Kar stal je sredi sobe in gledal nekam v neznano.

Primož po drugi strani ni mogle prehvaliti prijaznosti in profesionalnosti veterinarja dr. Darka Glažarja. »Ne gremo več nikamor drugam…samo sem še, tip je res car, taki domač«, je bil navdušen. »Pustimo podatek, da je zgolj dobrih 5 min oddaljen«, je še dodal. Okej…tudi prav sem si mislila.

Sama sem med tem že začela razmišljat o morebitnem pasjem zavarovanju. Glede nato, da smo v povprečju skoraj enkrat na mesec pri veterinarju, bi nam zavarovanje res prav prišlo.

Zavarovanje psa? Ampak pri kateri zavarovalnici?

No in o tem sem mislila pisat danes. Ampak glede na raznovrstno ponudbo in ogromno malega tiska, tako pri eni, kot pri drugi zavarovalnici, sem se bila primorana odločit, da bom podrobneje o tem »Katero zavarovalnico izbrati za zavarovanje psa«, pisala naslednjič. Oziroma takrat ko od vseh štirih zavarovalnic dobim odgovor na poslano povpraševanje.

Odločila sem se, da bom ponudbo Zavarovalnice Sava, Triglav, Generali in Wiz predstavila kar na svojem primeru Conorja. Verjetno se strinjate, da bom marsikomu prihranila kar nekaj zamudnega časa branja drobnega tiska in dolgotrajno brskanje po spletu za informacijami.

Res upam, da mi odgovorijo v roku par dni. Se javim.

The post Snemanje na Kanalu A, fotografiranje za prilogo Dela in veterinar appeared first on Conor's Adventure.

Huh…sedaj pa res že lep čas nisem pisala bloga. Skoraj teden in pol . Vmes se je dogajlo kar nekaj stvari od mojih zdravstvenih problemov (zadeve s ščitnico so se poslabšale), ki so tudi glavni »krivec« zakaj je bilo na naši strani toliko časa zatišje, do načrtovanja prihodnjih novosti (npr. (personalizirana pasja ovratnica), ki jih bo tako na področju izdelkov, kot tudi na področju »pasjega izobraževanja« (če se lahko tako izrazim), kar precej.

Kaj se tiče zadnjega (pasjega izobraževanja) bom za zdaj še malce skrivnostna. Slednje niti ni toliko odvisno od mene kot je od mnogih drugih pasjih priznanih (ali pa tudi še ne tako priznanih) akterjev . Ampak verjemite, to kaj s Primožem pripravljava bo noro, sploh pa za marsikoga precej poučno in uporabno. Se potrudiva, da več izveste v roku 14 dni, prav?

Okej…preden namenim preostali del bloga naši novosti številka 1, to je možnost izdelave popolnoma personalizirane 40mm ovratnice po vaših željah, npr. z imenom vašega kosmatinca, dajmo rečt še nekaj besed o naših t.i. magnetnih ovratnicah.

Obrekovanje in laži

Odkar smo začeli s prodajo je padlo kar nekaj vprašanj, češ »Kako močni magneti so na naših ovratnicah, da lahko midva garantirava varnost vašega psa?« Naj še enkrat povem, “finta” magneta na naših ovratnicah je zgolj v tem, da POMAGA pri zapiranju. Torej zaponko potegne skupaj, na videz se zapira skoraj »sama od sebe« in NI MAGNET tisti, ki drži silo zaponke . Slednja je narejena tako, da se pod obremenitvijo NE more odpet. Ko pritisk/sila nanjo popusti, se odpre zgolj s potegom na trakec. Zakaj to še enkrat razlagam ?

Čeprav smo v prodaji šele dobrih 14 dni, lahko človek v naši ljubi deželci pod Alpami sliši marsikaj . Načeloma se poskušava od zlobnih jezikov in faušije čim bolj distancirat, ker roko na srce zgolj jemlje energijo in čas. Ampak priznam, težko ostaneš ravnodušen, ko slišiš govorice, kjer si poimensko omenjen, da je tvoj produkt slab in se njegova uporaba odsvetuje, ker imava bojda slabo kvaliteto…Četudi izdelka niti od blizu niso videli, še manj imeli v rokah.

Vsi, ki ste z nama od vsega začetka, ko ni bilo o kakršnih koli izdelkih še ne duha in sluha veste, kako je potekal celoten razvoj. Da smo vse izdelke testirali (večkrat, pri različnih ljudeh, psih, tudi delovnih). Veste, da vsako stvar preveriva, trudiva se, da dobite dober, kvaliteten izdelek. S Primožem sva iskrena, avtentična, ničesar ne skrivava. Z vami sva brez problemov delila ozadje vzgoje Conorja, kot tudi ozadje nastanka znamke in njenih izdelkov Conor’s Adventure. Ampak ok, takšen je ta svet, vedno se bo verjetno našel nekdo, ki mu ne boš všeč. Na nama pa je, da takšne izzive sprejmeva, ignorirava in greva ponosno naprej ter delava na novih idejah .

Personalizirana ovratnica in klasični našitki

Eni izmed najinih strank se lahko zahvaliva, da sva z idejo o personaliziranih in klasičnih (»Do Not Pet«) našitkih malce pohitela. Prejšnji teden naju je kontaktiral prijazen gospod in povprašal o možnosti, da bi na našo 40mm ovratnico našili ježka + dodali našitek »Do Not Pet«.

O tem sva s Primožem v preteklosti že razmišljala, ampak nekako je zmanjkalo časa, da bi zadevo realizirala. Pa sva jo sedaj in v ponudbo poleg klasičnih našitkov (v prihodnje jih bo še več – Don’t Touch; In Traninig itd.) dodala še personalizirane. Poleg imena lahko na našitek »napišemo« kar vam srce poželi, od imena, kratkih besedil, možna je uporaba poljubnih barv črk, poljubnih barv ozadja, ni kaj ni, kaj se tiče barv in možnosti sva res izjemno prilagodljiva …

Ravno danes so vsi našitki prispeli in, ko sem Conorja opremila s povsem novo personalizirano ovratnico, sem za trenutek ostala brez besed, saj izgleda fantastično .

Postopek izdelave personalizirane ovratnice

Si tudi ti želiš imeti povsem unikatno ovratnico za svojega kosmatinca? Postopek je izredno preprost.

• v najini spletni trgovini izbereš in naročiš 40mm ovratnico
• v košarico ne pozabi dodati želenega našitka (klasičnega – Do Not Pet ali personaliziranega)
• počakaj, da te kontaktirava preko mejla, kjer nama boš zaupal svoje želje (barvo, besedilo itd).
• želen našitek ti zriševa v programu, po mejlu ga dobiš v predogled, kjer ga potrdiš,
• naročiva izdelavo našitka in čez par dni dobiš po pošti Conor’s Adventure ovratnico s povsem personaliziranim našitkom za tvojga kosmatinca

Kul mar ne ?

The post Personalizirana ovratnica in obrekovanja appeared first on Conor's Adventure.

Tako, pa je za nama Conor’s Adventure launch in odprtje spletne trgovine. Slovenski pasji trg je bogatejši za še eno slovensko pasjo znamko. Sedaj, ko sem se po par dnevih končno pošteno naspala, spočila, sploh pa se umirila in po par tednih bila spet »normalna« ženska. Nisem si mislila, da bom kdaj tako uživala v likanju in pospravljanju hiše kot sem danes. Sicer vsakdanja opravila, te nehote navdajo z občutkom normalnosti.

Ohh…spet ta ščitnica

No tega zadnjih par tednov ni bilo. In verjetno ni čudno, da so se mi začeli ponovno pojavljati tisti »čudni« simptomi, ki so značilni za prekomerno delovanje ščitnice…. »Spet smo tam«, sem si mislila, ko sem se z dežnikov v roki sprehajala po gozdni cesti, v glavi pa občutek »znane« megle oz. zmedenosti. Conor je med tem veselo skakal po lužah in prevohaval vsak listek in vejico.

Mogoče bi se pred meseci še sekirala nad tem spoznanjem, sedaj sem vedela kaj mi je storiti. Zanimivo, kako ti telo hitro pove, pokaže, ko pozabiš nanj. Globoko v sebi sem vedla, da je glede na najin hud tempo, ki sva ga s Primožem držala zadnjih par tednov, zgolj vprašanje časa, kdaj se bo ponovilo. No, sedaj, ko je trgovina postavljena in zadeve »kar ok« tečejo, je lažje kakšen dan stvari izpustiti iz rok in sebe postaviti na prvo mesto.

Ampak namen današnjega pisanja ni bilo moje zdravje, temveč nekaj čisto drugega. Z vami bi rada delila nekaj izkušenj, ki sem jih v zadnjem tednu oziroma dveh doživela na področju vrednot.

Hvala vsem, ki naju podpirate

Uspeh podjetnika je za moje pojme nehote povezan tudi s tem kakšne so njegove vrednote in s kakšnimi ljudmi sodeluje. Ko po slabem tednu od odprtja spletne trgovine in lepemu številu prodanih izdelkov pogledam okoli sebe mi gre skoraj na jok. Pa ne od žalosti, temveč sreče. Okoli sebe sva s Primožem imela (oz. jih še imava) res same neverjetne ljudi, ki so ne glede nato, da je to njihova služba za najin uspeh delali noč in dan.

Od Jerneja (naNetu) in Roka (Incubator), ki sta bila primorana v izredno kratkem času na noge postaviti ter sprogramirati povsem novo spletno trgovino. Nikoli ne bom pozabila našega nočnega dela do treh ponoči (iz šestega na sedmi april). Potem naša ljuba srčna fotografinja Tea (FluffyPixels). Bog reva je mirno prenašala vse najine kaprice in mojo zoprno natančnost, da bi fotke v spletni trgovini zgledale čim bolj popolno. Najbolj od vsega je »nasrkal« najin dobavitelj, ki nama vse izdelke šiva na roke oz. stroj. Joj sem znala biti pasja do njega, ker se je mudilo…. Bogi revež pa poleg šivanja hodi še v redno službo.

Spusti in verjemi ter uspeh bo prišel

Pa je prišel 7.4.2021 in odprtje trgovine, prodaje pa ni in ni hotelo biti. Končno prvo naročilo in party ter skakanje v luft od navdušenja. Pa potem počasi drugo…ampak daaleč od tega, kaj sva glede na predhodne odzive predvidevala. V teh trenutkih je bistvo, da ostaneš zvest samemu sebi. Verjameš, sploh pa če imaš takšno srečo kot midva, do potankosti zaupaš tistim, ki vate na trenutke bolj verjamejo kot ti sam.

»….Verjamem v projekt, ker se bo nadgrajeval, izboljševal in nudil najboljše, kar se da za živali. Za posel moraš imeti jajca, strast, ljubezen, lasten kapital, srečo in iskrene prijatelje. Vajina zgodba je odlična in me je pritegnila…«, so bile besede Primožovega sodelavca, ki so mi dale konkretno za mislit in bi si jih najraje napisala na steno…za tiste hude, psihološke čase.

Tudi dve moji pasji prijateljici (Valentina in veterinarka Maja), sta v petek pristavili svoj lonček in dodale nekaj spodbudnih besed; »Pia, zaupaj. Bo že, imam resnično dober občutek za vajine izdelke in to ne rečem kar tako v tri dni, ker so resnično dobri, zaupaj«.

Piko na I je dodala še stara prijateljica Tamara. Ženska mi je pol ure držala po telefonu takšen motivacijsko-spodbuden prodajni nagovor (že dlje časa dela v prodaji), da sem nato skoraj sama od sebe kupila lastne izdelke..haha… “Zaupaj in se bo odprlo“, je rekla, preden je odložila slušalko.

Konkurenco je treba spoštovati

No…pa sva zaupala in v nedeljo se je odprlo. Med popoldanskim pakiranjem, so naročila kar prihajala. Med tem, ko sva bila že skoraj fertik je prišlo novo. Pa potem čez par ur spet novo.

Spustila sva in začela zaupat, da bo. Da je vse točno tako kot mora biti. Po seštevku vse tedenske prodaje je bila številka več kot zadovoljiva. In, če tudi sva opazila, da naju je konkurenca že začela kopirat in, da so se na slovenskem trgu že začeli pojavljati precej podobni izdelki s podobno ponudbo in opisom izdelkov, kot jih imava sama, sem ob pozni večerji dejala Primožu.

»Veš vseeno mi je. Konkurenco je treba spoštovati, če tudi naju morda kopira, se je treba zavedat, da se čisto vsak podjetnik bori za svoj košček zemlje, svoj košček pogače. In ne pozabi, konkurenca je vedno zdrava, ker te sili, da se razvijaš in delaš še bolje za naše končne kupce…«

In šele, ko prideš tako daleč, da spustiš svojo »prirojeno« zavist in, ko iskreno razumeš delovanje trga ter iskreno začneš zaupat vase in svoj izdelek, potem verjetno narediš ogromen korak naprej, proti svojemu cilju.

The post Zakaj so vrednote podjetnika pomembne za konkurenčno prednost? appeared first on Conor's Adventure.

Končno sem si vzela urco časa zase, se malce umirila in zbrala misli prejšnjih dni. Za nami je izredno pester vikend v znamenju fotografiranja (photo session) Conor’s Adventure izdelkov. Fotografinja Tea  bo verjetno z nama s Primožem počasi izgubila živce…vprašanje, če je imela že tako zahtevne, sploh pa pikolovske stranke. Problem je, ker sva s Primožem valda totalna zelenca in niti sama točno ne veva kakšne fotke najinih pasjih izdelkov si sploh želiva. Eno je, ko imaš v glavi neko svojo imaginarno predstavo vsega kako naj bi izgledalo, nekaj povsem drugega pa je to spraviti v prakso.

Fotografinja ki ti psa spremeni v “fotomodel”

V začetku tedna in v petek smo s Teo (mimogrede, kar se naju tiče zagotovo ena izmed najboljših pasjih fotografinj pri nas, poglej tukaj, če ne verjameš) preživeli kar nekaj časa v njenem studiu, kjer smo najine izdelke fotografirali iz različnih zornih kotov. V petek je bil z nama tudi Conor, ki je potrpežljivo čakal svojih pet minut slave, ko je tudi sam stopil pred foto-objektiv.

Za potrebe nove spletne trgovine, ki bo luč sveta ugledala čez dober teden sva potrebovala nekaj »pasjih-made-in-Slovenia« fotk. O čem točno govorim bo treba malce počakat, najbolje boste to videli, če boste naročili kašen naš izdelek . Sej veste, da pri nama mora biti vedno nekaj »posebno« in takšna bodo tudi vaša naročila…posebna, do neke mere personalizirana .

Sobota je bila ponovno v znamenju fotkanja tokrat na terenu, v naravi. Glede nato, da najina znamka komunicira »aktivno s psom«, so morale biti fotke temu primerno prilagojene. Conor in oba druga akterja Primož in jaz smo bili tokrat v drugem planu, saj sva se odločila, da za predstavitev najinih izdelkov na spletu dava prednost drugim kosmatincem in njihovim lastnikom.

V zadnjih mesecih odkar pišem blog sem se »virtualno« zbližala z kar nekaj izredno simpatičnimi puncami, ki so vse povprek navdušene nad tem kaj počneva. Vse so ponosne pasje lastnice in ni jim bilo treba 2x reči, ko sem jih povprašala ali bi svojega psa posodile za »zvezdo« Conor’s Adventure brand-a .

Sobotni photo session

Sobotno opoldne smo tako preživeli v družbi 8ih različnih psov. Jap…kar osem se jih je zvrstilo pred Tejinim foto objektivom (mimogrede ravno sem dobila fotke in res so vau) . Od avstralca, nizozemca, argentinske doge, do dveh staffordov in bordercollija ter nemško-belgijske kombinacije s Conorjem na čelu . Za piko na I je še celo vreme sodelovalo vsaj do te mere, da kljub napovedi ni deževalo.

Skratka bilo je res super, kužki in njihovi lastniki so prav fino odigrali svoje vloge; od pasje male šole, do elementov agilitya, trikcev, izleta v naravi ter klasičnega sprehoda….vse smo ujeli v fotoobjektiv. Okej pustimo, da ko to delaš prvič in nekako napol veš kaj bi rad, postane na trenutke vse skupaj precej stresno…ampak ok, sedaj ko gledam nazaj, vem, da bo drugič dosti bolje, sploh pa še bolj zabavno

Na tem mestu bi se še enkrat zahvalila tudi Kinološkemu društvu Postojna za uporabo njihovega pasjega poligona, zaradi česar zgledajo fotke še bolj pristne.

In začetek prodaje bo….

Za ogled fotk pa bo treba še malce počakat, če sem natančna točno deset dni, ker takrat bi naj luč sveta uradno ugledala spletna trgovina Conor’s Adventure ….no evo pa sem uradno naznanila datum…to bo 7.4..

Upam…da sedaj ne bo prišlo kaj vmes, kot je v preteklih mesecih že enih 100x .

The post Photo session vikend in še zgolj 10 dni appeared first on Conor's Adventure.

Skoraj teden dni je že okoli odkar sem nazadnje pisala blog. Meni pa se zdi, da je bilo to včeraj… Veš ono, ko se ti dan obrne v eni uri (no vsaj zdi se ti tako) in ko pogledam nazaj res pojma nimam kje je bil vikend….

Kljub stresu, hektiki in noremu tempu, ki ga s Primožem doživljava zadnje dneve oz. že kar tedne, pa vam moram priznat, da sem presenetljivo dobro. Nekako mi je uspelo ozavestit, da bo vse tako kot mora bit. Da mi živciranje, slaba volja in skakanje v luft zaradi zadev na katere nimam vpliva trenutno (ko je za postorit 101 zadevo) resnično ne koristi. Kvečjemu mi izredno škodi in jemlje prepotrebno koncentracijo.

Okej…dajmo nehat dolgovezit z motivacijskim samogovorom in preidimo k bistvu zaradi česar ste verjetno tukaj .

Kdaj bo začetek prodaje Conor’s Adventure izdelkov?

Vprašanje, ki ga dobim praktično vsak dan. Mi boste fejst zamerili, če vas še malo mučim in zgolj namignem, da bo to čez slabih 14 dni in, da se odgovor skriva v Conorju oz. tukaj – v njegovem rodovniku….že kaj bolj jasno ?

Še prej pa sem vam dolžna predstaviti naš zadnji Conor’s Adventure izdelek in končno razkriti t.i. skrivnostno zaponko na ovratnici.

Torej…pred vami je (po raziskovanju sodeč) prva magnetna pasja ovratnica v Sloveniji. Zdaj ali smo resnično »prvi« s to idejo pri nas ne morem 100 % garantirat, ker verjetno razumete, da nisva šla s Primožem pretaknit vse možne pasje opreme, ki pri nas že obstaja. Ampak glede na raziskavo trga, naj bi bili prvi . In ja prav ste slišali…zaponka na ovratnici magnetna.

Magnetna zaponka, pa je to varno?

Povsem logično vprašanje. Marsikdo, ko zadevo prvič vidi v praksi pomisli isto. Češ….kaj od magneta je odvisna varnost mojega psa? Če se spomnite četrtkovega bloga (Koliko teže zdrži karabin na povodcu in zapiralo na ovratnici?), potem je vsa skrb odveč, saj vidite da omenjena magnetna zaponka zdrži precej….na statičnem testu vzdržljivosti je zdržala vsaj 140 kg, če smo natančni. Nato nama je zmanjkalo kg.

Bistvo magneta je zgolj pri zapiranju, zaradi česar se zdi, da se zaponka oz. ovratnica zapira »sama od sebe«. Skratka sila magneta potegne zaponko skupaj. In kaj je še bolje, zaponke se pod pritiskom ne more odpreti. Odpre se jo namreč s potegom na kratko vrvico, pa še to takrat, ko na ovratnico oz. na zaponko ne deluje nobena sila.

Kaj pa, če se ovratnica razmagneti?

Glede na podatke in zagotovila dobavitelja, se slednje ne bi smelo zgoditi, no razen, če boste zaponko izpostavili dlje časa visokim temperaturam (pranje v pralnem stroju na več kot 60°C) tam nekje do 80°C. Tudi slana voda po njihovih podatkih in testiranju ni problematična. Vseeno pa se absolutno priporoča, da se po vsakem čofotanju v morju ovratnico oz. sponko pošteno spere s sladko vodo. Tako kot se to priporoča za vse morske pripomočke, sej vemo, da slana voda nobeni zadevi ne koristi .

Kaj pa barva in velikost?

Pri izbiri barv sva popolnoma upoštevala vaše želje. Če se spomnite, sem vas v januarju na naših socialnih kanalih povprek in počez zasliševala kakšne barve ovratnice običajno izberete svojemu psu. Pokazala sem vam fotografijo možnih barv in daaaleč največ odgovorov je bilo za pink, nato za rdečo, modro in črno. Ko nama je dobavitelj pink gurtne pokazal še isto modro/turkizno, se slednji barvi seveda nisva mogla upret. In verjemite v živo izgleda skoraj bolj huda kot pink .

Izbirali boste lahko med tremi širinami ovratnic, 20 mm, 25 mm in 40 mm.

Žal pa niso vse barve glede na širino ovratnice enake. Zaradi specifike magnetne sponke (luknja, kjer gre skozi gurtna je precej tanka) sva se morala precej potrudit, da sva našla ne samo kvalitetno in močno gurtno, temveč, da je dobavitelj ponujal tudi različne barve le-te.

• Tako se je denimo zgodilo, da imava enega dobavitelja za gurtne za 40 mm ovratnice in ta isti dobavitelj dobavlja tudi gurtne za povodce.
• Potem imava povsem drugega dobavitelja za 25 mm ovratnice, zaradi česar denimo odtenek rdeče in modre NI ČISTO ENAK odtenku modrega oz. rdečega povodca (ampak je možna izdelava po naročilu, če želite komplet).
• Največ težav sva zaradi primerne debeline gurtne imela pri 20 mm ovratnici, zaradi česar imava trenutno zgolj dve barvi (pink in modro/turkizno). Če se bo slednja širina izkazala za popularno, se potrudiva, da dodava še kakšno barvo.  

Problemčki….

Morda velja še omeniti, da imava trenutno pri pisani pink in modri ovratnici debeline 25 in 20 mm malce probleme s prilagajanjem velikosti, saj je plastika za prilagajanje dolžine morda malce »preozka«, da bi gurtna lepo tekla skozi. Ampak glede nato, da se dolžina oz. velikost ovratnice psu ne prilagaja ravno vsak dan, nam slednje »pomanjkljivosti« verjetno ne boste zamerili.

Same…but better…

Kot ste naju do sedaj že dodobra spoznali veste, da se iz vsega srca trudiva, da bi slovenskemu trgu ponudila čim boljše, sploh pa kvalitetne izdelke. Zavedava se, da težko dandanes odkrijeva kaj resnično novega. Verjetno se bo kdaj zgodilo, da bova morda s čim tudi »kiksnila«, pa vendar imejte v mislih, da se dnevno trudiva, da je Conor’s Adventure boljši, kot je bil včeraj. Smo isti, vendar boljši, vsak dan…. Same but Better .

The post Magnetna pasja ovratnica in začetek prodaje? appeared first on Conor's Adventure.

Ko sva s Primožem neko junijsko soboto dopoldne nagruntala idejo o razvoju pasjih izdelkov (takrat je bil v mislih zgolj pasji komplet za šolanje psa –torbica za priboljške + torbica za vodo + pas – o katerem sem pisala dva tedna nazaj) in posledično o ustanovitvi pasje znamke Conor’s Adventure, se nama takrat še sanjalo ni, da bova imela največ problemov z izdelavo pasjega povodca.

Res je, da tako povodec, kot pasja ovratnica sprva sploh niso bili v planu, češ, tega je na tržišču že skoraj »preveč«. Pa je splet zanimivih okoliščin pripomogel k temu, da sva si pri prvem obisku najinega zdajšnjega dobavitelja hitro premislila. Kako smo prišli na idejo za razvoj naših pasjih ovratnic drugič, ko bom končno predstavila tudi že tolikokrat omenjeno »skrivnostno« sponko…

Skratka, ko se je zgodila ideja po pasji ovratnici, je bila izdelava povodca logična odločitev. »Ne moreva prodajat zgolj pasjih ovratnic, brez povodca in sej izdelava slednjega ni tako težka«, sva si naivno mislila…. Aha veš kje.  

No…izdelava res ni težka, bolj je problem v materialu in vseh nujnih komponentah, kot je denimo karabin, kamor pripneš psa. .

Preden se lotim opisovanja najine nesrečne nedelje in kaj se je dogajalo z izbiro napačnega karabina naj še omenim eno »zanimivost« vezano na Conor’s Adventure povodce.

Kot veste sva dala vse najine izdelke, ki jih bo možno v roku meseca dni tudi kupiti testirat v uporabo različnim pasjim lastnikom (od inštruktorjev, kinologov, do začetnikov). Največ kontradiktornih pripomb je »letelo« prav na povodec. Dve uporabnici sta ga celo zavrnili, češ jima je preširok (širok je 25mm), potem dve drugi uporabnici pa sta bili nad njim totalno navdušeni »Jooj je tako prijeten na otip, pa tako je lahek«, so bile navdušene besede ene izmed njih.

Kaj se tiče širine, sva se odločila, da bova vseeno ostala na klasičnih 25mm, definitivno pa imava v mislih vse tiste, ki ste pristaši tanjših povodcev. Je v planu tudi slednji.

Zagotovo je karabin na povodcu, poleg močne gurtne najbolj pomemben del, takoj za vizualno podobo. Vseeno je marsikomu na prvem mestu verjetno varnost, no takoj zatem pa izgled. In ravno izgled različnih karabinov je bil v zadnjih tednih največkrat kamen spora med nama s Primožem.

Njemu je bilo všeč eno, meni drugo. On je želel vse črno, jaz po drugi strani, sem gledala tudi praktičnost karabina. V zadnjem mesecu sva naročila vsaj 10 različnih karabinov, pa nisva našla pravega. Vse to se je dogajalo zgolj zato, ker je imel najin dobavitelj alu komponent težave z izdelavo svojih alu karabinov. Posledično sva morala iskati alternativo.

No pa sva prejšnji petek dobila pošiljko tako alu karabina, kot še enega alternativnega, ki je obema takoj padel v oči. Čeprav je bil slednji precej težji kot alu-karabin (tehtal je 42g, napram 17g – alu), se nama je zdel super izbira za izdelavo klasičnega povodca.

Hja do trenutka, ko smo v nedeljo za potrebe današnjega bloga naredili obe verziji najinih povodcev (na izbiro bo klasičen in preklopni povodec). Hitro smo ugotovili, da slednji-težji karabin žal odpade, saj obstaja možnost, da ga na določene močnejše ovratnice (ki imajo debelejšo d-rinko) ne moreš pripeti. Kljub temu, da je možnost majhna in bi se morda to zgodilo zelo redko, si tega preprosto ne moreva privoščit. In tako je padla odločitev, da ostanemo zgolj pri enem karabinu – to je alu-karabin….ki pa ima precej prednosti. Več v nadaljevanju.

Skratka, da končno povem malce več o naših povodcih. Kot že rečeno bosta na voljo dva tipa;

• klasičen 2 metrski povodec z normalnim ročajem
• preklopni 2 metrski povodec

Dolžina je za zdaj zgolj 2 metra, imava pa tudi tukaj v planu prilagoditve, torej slej kot prej bo na voljo tako daljši okoli 3m kot krajši povodec. Razmišljava celo, da bi ponudila tudi izdelavo po meri, navsezadnje gre pri sami izdelavi zgolj za to, »kje vrežeš gurtno« …če malce poenostavim.

Naj vas na fotkah ne zmedejo različni karabini, kot rečeno bo v uporabi zgolj alu karabin. Slednji je izredno lahek, tehta 17g. Prav tako je precej vzdržljiv, saj naj bi po podatkih dobavitelja zdržal silo 175 kg.

Kaj se tiče gurtne, ki jo uporabljava pri povodcih, gre za tubularno gurtno, ki je dvojna, zaradi česar je izredno močna, po podatkih dobavitelja zdrži okoli 2500 kg. Takšna gurtna se med drugim uporablja v alpinizmu, vojski itd.

Morda velja še omeniti praktičen »dodatek« obeh povodcev in sicer oba imata »vgrajen« ročaj za hojo psa ob nogi. Žal slednje pride v uporabi zgolj za lastnike srednjih, do večjih psov, kjer se lahko z roko prosto dotaknemo psa. Denimo, pri kakšnem Maltežanu se moraš sklonit, da se ga dotakneš.  

Klasičen 2 metrski povodec ima pri ročaju tudi majhen karabin, kamor lahko po potrebi zapnete manjšo torbico oz. vrečke za drekce. Preklopni povodec na drugi strani omenjenega karabina nima, v primeru, da bi se izkazala želja po le-tem, se brez problema po želji doda.

Kot je za preklopni povodec značilno, ponuja tri različne dolžine + še tista že omenjena, ki omogoča, da psa primemo v položaju ob nogi.

Za na konec še nekaj besed o barvah. Na začetku bo možnih 5 različnih barv povodcev, poleg teh treh, ki jih vidite na fotografijah (rdeča, modra in črna), še roza in svetlo modra. Žal slednjih gurtn še nimamo na zalogi, pridejo pa v enem tednu in jih boste spoznali kmalu. Se še spomnite tiste črtaste roza gurtne, ko smo pred dobrim mesecem izbirali barve ovratnic? Takrat je bila slednja najbolj popularna ….No o tej barvi je govora….

The post Pasji povodec – Izdelek, ki je »požrl« največ živcev appeared first on Conor's Adventure.

V zadnjih dveh tednih ste dodobra spoznali najina dva bodoča produkta. Dva tedna nazaj smo skupaj izbrali barvo pasje torbice za priboljške, ki bo črna. Posledično bo črna tudi torbica za vodo, ki sem vam jo konkretno predstavila prejšnji teden. Če morda kdo izmed vas ne ve o čem je govora, si lahko tukaj prebere vse o naši pasji torbici za priboljške in tukaj o torbici za vodo .

Marsikomu od vas se je verjetno ob predstavitvi obeh izdelkov porodil komentar »Okej…sej vse lepo in prav, simpatični izdelki, ampak kam pa naj obe torbici pripnem«?… No o tem bomo govorili danes.

Preden nadaljujem in predstavim celoto najinega t.i. »paradnega konja«, ki je v prvi vrsti razlog, da sva se lotila razvoja Conor’s Adventure branda, naj še povem nekaj besed o naši predvideni časovnici in odgovorim na vprašanje, ki ga dobim (pričakovano) praktično vsak teden; »Kdaj bo možno najine izdelke kupiti?«…

Tisti, ki nas redno spremljate veste, da imava kar nekaj težav z dobavo določenih nujnih komponent. Ponovila se bom, da na najino grozo, sploh na škodo mojih živcev (jap…res me občutek nemoči dela izjemno nervozno), še kar čakava informacijo kdaj za boga bodo končno prispele tkane všivne etikete. Slednje dobavljava iz Kitajske in glede nato, da so začeli Kitajci z delom šele nekaj dni nazaj (po 10 dnevnem premoru zaradi kitajskega novega leta), lahko zgolj upava, da bodo pripravljene za pošiljanje naslednji teden. Potem bom znala bolj točno tudi povedat, kdaj je predviden začetek prodaje…

Zakaj pa jih naročava iz Kitajske? Hja…pri nas jih ni možno dobiti oz. tudi naši slovenski prodajalci jih dobavljajo iz Kitajske, ampak se razume…po enkrat višji ceni .

Torej pred vami je »gol« (brez torbic) črn pas. Morda na prvi pogled ne izgleda nič ekstra, kdo bo celo rekel, da je prevelik in »bikast«. Ampak počasi….kot je že rekel Mali princ »bistvo je očem nevidno«….

Namen slednjega je, da lahko nanj na katerokoli mesto pritrdimo katerokoli od torbic (za priboljške oz. za vodo). Odvisno od naših potreb, ali smo desničar oz. levičar itd. Na sprednjo levo oz. desno stran si lahko pritrdite priložen karabin. Slednji služi za zapenjanje povodca v primeru, če potrebujete proste roke. Prav tako si lahko s karabinom odprete flašo . Glede nato, da ga tako Primorci, kot Štajerci radi srknemo, je slednji dodatek v najinem primeru skorajda nujen .

Okej gremo na zadjo stran. Tukaj boste našli močno elastiko, ki služi zapenjanju/shranjevanju pasje igrače (npr. cufe, aporta itd. glej fotko spodaj ).  Svetujeva, da slednjo shranite na tisto stran, kjer je »trak«, saj ta omogoča lažje shranjevanje (odmikanje elastike). Med tem, ko lahko na drugo stran še vedno shranite povodec. Sama denimo povodec vedno zataknem za te elastike in ga do sedaj še nisem izgubila.

Sama dolžina pasu je izredno prilagodljiva. Med testiranci sta bila tudi fant in punca, kjer ona nosi XS konfekcijo, on pa XL, pa sta uporabljala isti pas , tako, da če res nimate ogromnega obsega preko trebuha, bi mogla velikost zadostovati. V nasprotnem primeru pa vam z veseljem naredimo dolžino po meri…

Aja morda vas še zanima sistem zapiranja ?

Hja tukaj pa boste mogli počakati še nekaj tednov, dokler ne predstavimo vseh izdelkov. In sicer celoten koncept najinih produktov temelji na eni »lastnosti«, ki je za zdaj še ne želiva razkriti. Naj zgolj omenim, da je najina želja, oziroma morda je vizija boljši izraz….da se izogibava uporabi klasičnih plastičnih oz. kovinskih zapiral/klipsen.

Želiva razvijat izdelke, ki sicer do neke mere že obstajajo, vendar jim želiva dati pridih »posebnosti, drugačnosti«, sploh kaj se tiče uporabniške izkušnje.

»Same, but different«, kot bi se izrazli Angleži

The post Dajmo spoznat celoten komplet…pas in torbice appeared first on Conor's Adventure.

Za nami je en prav fajn vikend. Z eno besedo bi ga po balkansko opisala »mešano na žaru« . Dobesedno.

Od kreganja, smejanja, razvijanja novih izdelkov (jap nimava še dovolj), ogromno prevoženih kilometrov, do »postavljanja« domačega skladišča, klasičnega vikend pospravljanja in lenarjenja. Zadnjega je bilo sicer še najmanj….ampak verjemite mi, ko si enkrat na svojem in dnevno dobivaš toliko spodbud, pohvala, lepih in toplih besed od vseh vas, potem ti je počivanjem pred tvjem, včasih prav čudno .

Okej, gremo po vrsti. Zaradi Conorjeve prigode na tački (v četrtek je pri veterinarju dobil en šiv), katere še sedaj nisva zgruntala kdaj in kje se je slednja sploh zgodila, smo bili primorani ostati doma. Prvotno sva s Primožem načrtovala vikend v Mariboru, ampak zavoljo psa smo spremenili načrte. Kasneje se je dotična odločitev izkazala za vrhunsko, saj sva praktično celo soboto izkoristila za obisk najinega dobavitelja, kjer smo pridno dodelali nekaj Conor’S Adventure izdelkov.

Sprva smo se lotili »popravljanja« povodca. Prvo verzijo smo naredili kakšna dva meseca nazaj in je šla tudi v testiranje, vendar se je izkazala za malce »pomanjkljivo« na določenih mesti. No pa smo na podlagi pripomb in predlogov naredili klasičnega »preklopnega«. Sama sem ga takoj stestirala v praksi in šla na kratek pol urni sprehod s Conorjem (glavni »superstar« branda je bil cel čas dela obvezno prisoten), med tem, ko sta se fanta lotila izdelave še nekaj različnih ovratnic.

Moram rečt, da mi je bil takoj všeč, pa ne ker je naš. Iskreno govorim…Veš tisti občutek, ko nekaj primeš v roko in zapneš psa ter greš z njim na sprehod ter je občutek na dotik prav prijeten, ko vse štima. No to…

Pridem nazaj in mi fanta pokažeta kaj sta vmes naredila. Mene je skoraj kap zadela. Če morda kdo izmed vas malce spremlja pasje ovratnice »po svetu«, kaj dandanes vse obstaja (tudi pri nas se najde v kakšni spletni trgovini), ste zagotovo že videli ovratnico z ročajem. Da lahko psa »lažje« primeš, da ne tiščiš roke med gurtno in njegov vrat. Mislim, okej zadeva ni nič posebnega, potem pa imamo še sistem tako imenovane »dvojne ovratnice« (sej ne vem kako naj to opišem), kjer tanjša ovratnica poteka po debelejši gurtni in je tudi zapenjanje dvojno; prvo (debelejše) je na ježeka, drugo tanjše pa na klipsno. Slednje smo se že večkrat pogovarjali, da bi poskusili narediti, pa nikoli ni bilo časa…. do danes.

Skratka…pridem iz sprehoda in na mizi zagledam Conor’s Adventure skoraj »bojno« (malce pretiravam ) ovratnico, ki bi se jo z lahko opisalo s predznakom »tactical«. Kljub popolnoma vojaški izbiri barv (celotna barvna kombinacija je v MultiCam barvi – kdor pozna vojaške stvari, ve, da je slednja barva za uporabo izredno draga, več o tem drugič ), mi je bila noro všeč. Pa smo naredili nekaj story-objav na Instagram profilu in glede na vaše odzive (ki so nas spet pustili brez besed), se zna zgodit da jo bomo lansirali kar hitro.

Zdaj ali bo to takoj v prvi rundi (poleg vseh ostalih izdelkov), še ne morem obljubit, saj je treba najprej preverit dobavljivost materiala itd. Ampak definitivno se potrudiva, da bo slednja čim prej zunaj, ker je res HUDA .

Poleg omenjenih izdelkov, smo na novo razvili še eno torbico, ki za zdaj naj ostane še skrivnost in je v planu, da se jo da v prodajo šele v drugem krogu. Torej kaki mesec ali dva po začetku prodaje.

Generalno gledano je bila sobota res top shit iz vidika produktivnosti. Če sva se še pred obiskom dobavitelja s Primožem obnašala kot pes in mačka, priznam malce naju mantra živčnost in stres, sej veste, res noro si že želiva zaštartat z vsem in sedaj je ogromno zadev za sfinalizirat ter pazit, da kakšne malenkosti ne poazbiš (kot sva v začetku januarja na tkane všivne etikete – še zdaj boli)….no sva se tekom izjemno produktivnega dneva sprostila in se domov odpeljala nasmejana do ušes.

Obiski dobavitelja nama vedno dobro denejo, saj je prijetno delat z nekom, ki ima praktično isto vizijo, sploh pa bi prej rekla, da je četrti član Conor’s Adventure branda (prvi je Conor, pol sva midva, da se razumemo ), kot pa nek zunanji izvajalec.

Nedelja je bila planirana, kot izjemno ležerna, pa se je na koncu izkazala za vse prej kot to. Primož se je lotil dokončanja Conor’s Adventure bodočega »skladišča«, če se lahko tako izrazim (pismo, ko to pišem si ne morte zamislit, kakšen dober občutek je, čeprav je še prazno ), sama pa sem se lotila klasičnih gospodinjskih del, likanja, pranja itd.

Vmes sva s Conorjem naredila tudi kratek trening višje poslušnosti, vendar sem po 10ih minutah ugotovila, da zavoljo tačke je slednje morda trenutno popolnoma brezveze. Ajde, sej izvajanje vaje se je po mojem »skromno-začetniškem« mnenju precej izboljšalo, pa vendar se opazi, da zaradi povite tačke vaje niso povsem sproščene (logično). Raje sem se lotila drugačne vrste »mentalnih vaj«, malce sem mu skrivala pelete po stanovanju, pa ponovila sva »vaje detekcije« itd.

Iskreno, komaj čakam, da se gospodiču rana zaceli in bomo dali šiv ven, saj se mi na trenutke prav smili, ker ne moreš z njim po »belgijsko« noret in delat bedarije . V torek imava pregled pri veterinarju, iskreno upam na kakšen »mini čudež« celjenja….

The post Vrhunsko produktivna sobota in ležerna nedelja appeared first on Conor's Adventure.