Pasja dlaka in hrana imata ogromno skupnega. Zadnje tedne, ko smo se začeli malce bolj svobodno gibati po državi in je situacija na trenutke celo podobna normalnemu stanju pred Corono, sem nehote začela opažat, da se ogromno ljudi »vpiči« v dlako, kožuh našega kosmatinca .

»Joj kako ima sijočo dlako«. Ali pa »Wau ima mehko dlako« so komentarji, ki jih je bilo zadnje tedne pogosto slišati, ko smo s Conorjem hodili po Sloveniji. Vedno sva se s Primožem zgolj vljudno zahvalila, ne meneč se za t.i. vzrok. »Jah, pač ima lepo dlako, očitno nekaj že delamo prav«, sem si mislila.

Šele danes, ko smo s Conorjem zakorakali v nam najljubšo pasjo trgovino in je bila lastnica trgovine povsem očarana nad mehkostjo dlake, mi je kapnilo na pamet, da je kriva hrana. Mislim halo… Veš ono, ko so ene stvari tako logične in jasne, da jih včasih skoraj malo pozabiš . Ja vem, čudno, ampak v moji na trenutke zmešani glavi se tudi to zgodi. Skratka, valda, da ima pes vrhunsko dlako, če včasih je skoraj bolje kot midva .

Zakaj ima Conor tako sijočo dlako?

Tako, kot za ljudi izgled kože, las in nohtov o našem zdravju marsikaj pove, je tudi pri psih podobno. Verjetno je jasno, da če ima kuža lep svetleč kožuh, je bolj kot ne zdrav . Zdaj kako doseč, da bo imel tvoj kosmatinec lepo in mehko dlako kot naš Conor? Okej v prvi vrsti naj spet poudarim, da nisem veterinar in ne kinolog. Da to kaj povem/napišem so zgolj moje laične izkušnje in znanje iz prebranih člankov. Oz. od določenih oseb, ki meni na določenem področju predstavljajo avtoriteto in jih zato globoko spoštujem.

Skratka, še preden je Conor sploh zakorakal v naš dom sem si dala duška pri iskanju primerne hrane za pasjega mladiča. Že takrat sem izbrala kakovostno briketirano hrano Platinum, ki se je izkazala za dobro izbiro. Do trenutka, ko sem se nehote srečala z ozadjem in razliko pridelave peletov in briketov ter ugotovila, da slednja izbira morda le ni najboljša. Zakaj je tako, sedaj tukaj ne bi spet na dolgo in široko razglabljala, saj sem o tem napisala že ogromno blog zapisov (tukaj in tukaj) in celo en dokaj poglobljen (za nekoga, ki ni šolan v tem – da se razumemo ) članek z naslovom Briketi ali hladno stikaski peleti?

Kakšna je razlika med peleti in peleti?

Torej prva za moje pojme pomembna točka pri zdravju vašega psa je seveda izbira primerne hrane. Če nimate primernega znanja, da bi slednjo pripravljali sami, potem vedno znova priporočam hladno stiskane pelete Naturavetal. Danes o njih niti ne bom na dolgo govorila, zgolj par dejstev bi rada izpostavila, ker mi ni vseeno.

In sicer zadnje čase, opažam, da je na trgu poplava različne suhe hrane. Okej eno so briketi, drugo pa peleti. In ravno slednji postajajo za moje pojme vedno večji problem. V pasjem svetu nekako velja, da so peleti pač boljši kot briketi – zaradi načina proizvodnje. Noben pa se ne vpraša zakaj je to tako, kot je?

Okej, če je večini ljudem jasno, da pljučna ne more stati isto kot goveje rebro oz. meso za golaž, zakaj se potem noben ne vpraša zakaj stane žakl enih peletov 40 € in žakl drugih 60 €? Mislim sej ni treba dosti, zgolj vzameš deklaracijo enih in drugih in odgovor leži na dlani . Če je bistvo hladno stiskanih peletov ohranjanje čim več vitaminov in mineralov v pasji hrani, naj mi nekdo pove zakaj za boga je potem na določenih znamkah peletov cela četica vseh živih dodatkov umetno dodana? Če je zadeva narejena tako kot mora biti (na nizkih temperaturah okrog 42 stopinj), potem verjetno ni potrebe po nobenih dodatkih ali?

Domače pripravljena pasja hrana zmaga

Da nadaljujem, niso zgolj peleti krivi, da ima Conor tako lepo dlako. Saj slednji sestavljajo zgolj dobro polovico njegovih obrokov. Zvečer dobiva naš kosmatinec celo paleto živil v obliki doma pripravljene pasje hrane. Za vso moje dosedanje znanje se lahko v največji meri zahvalim dobri prijateljici veterinarki Maji Turk, ki je specializirala pasjo prehrano (pa sej je specializirala še ogromno drugih stvari, samo priznam vedno znova pozabim, ker je ženska iz vidika pasjega zdravja enciklopedija na dveh nogah ).

Torej odkar poznam Majo se ji Conor lahko zahvali, da izgledajo njegove pasje sklede precej pisane.

• Na večernem meniju se tako znajdejo sardelice, govejo mleto meso, govejo meso, piščančji hrbti, piščančji vratovi, drobovina, zmešano z različno solato (izredno na malo narezano, če ne gospodič ne poje ), rdečo papriko in korenčkom (kar gospodič obožuje),bučke, občasno se znajde tudi kakšna hruška ali jabolka, tudi maline.
• Žal zadnjih 14 dni banan več ne jemo (kdo bi vedel zakaj ).
• Nekajkrat tedensko večerjo popestrimo z jajcem, čeprav Maja svetuje, da le to na hitro pokuhamo, priznam jaz to vedno pozabim .
• Kot piko na I mu 3-4x tedensko privoščiva tudi ogromno fajn mesnato govejo rebro, nad katerim se marsikdo zgraža češ »Kaj tako lep kos daš psu?«.

Ampak sej vemo kako to gre a ne? Zadovoljni kosmatinec = zadovoljen lastnik oz. kot sem jaz še malce »prilagodila« zadovoljen, zdrav pes = manj obiskov veterinarja.

The post Pasja dlaka in hrana? Kaj imata skupnega? appeared first on Conor's Adventure.

Današnji dan je bil praktično v celoti posvečen temu, da bo večerna Facebook objava, kjer sva prvič »v živo« prikazala kaj počneva, dosegla čim boljši odziv ljudi. Povedano po domače, da bo čim več ljudi komentiralo, lajkalo oz. celo delilo najino vsebino. Žal je temu posledično botroval pozabljen zajtrk…pa ne pri meni…

Načeloma sem se s številkami nehala obremenjevati že zdavnaj, saj menim, da je dosti bolj pomembno število kvalitetnih sledilcev/bralcev, kot pa zgolj sledilcev, če me razumete kaj želim povedat. Pa vendar, mi danes preprosto ni moglo biti vseeno kako se bodo slednji odzvali, ko bo prvič v živo luč sveta ugledal najin prvi pasji izdelek…če tudi zgolj za probo, da se izbere končno barvo.

Večji del dneva sem se torej prelevila v »fotografinjo« in poskusila v telefonski objektiv ujeti čim bolj realne barve najinih petih pasjih torbic. Glede na moje totalno analfabetsko znanje fotografije in pomanjkanja občutka, se mi zdi, da fotke na koncu niso izpadle niti tako zelo slabo. Okej, pustimo barve. Ne glede na to, pod kakim kotom sem fotografirala, nisem in nisem mogla ujeti realnih barv torbic, govora je sploh o modri in antracit (sivi barvi), ki sta v živo precej temnejši.

Nato je sledila priprava pisane vsebine in zvečer končna objava. Kakšni so bili vaši odzivi, bom več pisala jutri, saj bo bolj relevantno, sploh pa bom jutri že vedela kakšno barvo »smo skupaj izbrali« .

Kaj pa se tiče najinega kosmatinca in dogajanja okoli njega, danes se mi je prvič zgodilo odkar ga imava, pa prosim ne me linčat za to , da sem mu zjutraj pozabila dati jest. In sicer ker je celo dopoldne lilo kot iz škafa, sem si rekla »Okej Conor greva se malce »stuširat«, da ti odkljukaš svoje življenjske potrebe (beri lulanje, kakanje), bova šla čez par ur na dolg sprehod«. Prideva nazaj mokra do kosti, naju posušim in dalje za računalnik pes pa spat na tepih…. Ne, da bi mu dala tokrat izjemoma prej zajtrk, če se je že sprehod prestavil. Nakar me začne gospodič čez tri ure gnjavit in gledat, češ kaj zdaj? Pa zmedeno hodit po kuhinji.

Pogledam na uro in me kap zadene »Huh 13.30 je že, u madona….o shit, ti pa še nisi nič jedel, bogi revež«, se primem za glavo. Že hitim pripravljat svoj pas in torbico s peleti, se oblečem in greva na končno dočakan sprehod. V vmesnem času so se oblaki kolikor toliko razkadili in celo nekaj sonca sva bila deležna. Med sprehodom se mu hitro oddolžim in mu ponudim pest peletov, preostali zajtrk mu ponudim v obliki »nagrade« v zameno za nekaj trikcev in vaj.

Moram priznat, da je circa dobro uro trajajoč sprehod tudi meni koristil, saj sem se vrnila v hišo precej bolj židane volje, sploh pa sem lahko delo nadaljevala s še večjim zagonom.

The post Delo, delo, delo in posledično pozabljen zajtrk appeared first on Conor's Adventure.

Še dva meseca naju loči do trenutka, ko bo najin kosmatinec upihnil prvo svečko. Takrat ga bova lahko počasi začela jemati s seboj na daljše izlete v hribe, česar se resnično veselim.

Slednje je za zdaj tudi razlog, da ga ob obisku mojih staršev v Maribor večinoma ne vzameva s seboj, saj ga med najinim »pohodom« na moje ljubo Pohorje nimava kam dati. Po drugi strani pa žal hiša mojih staršev ni najbolj primerna za psa, sploh pozimi, saj je po celi hiši talno gretje plus »hoch glanz« parket. Verjetno razumete, da Conorju res ni niti najmanj prijetno bivati v hiši, kjer mora nositi copatke in so tla že v osnovi malce bolj »topla«…

No in tako, sva tale vikend ponovno preživela sama v Mariboru, med tem, ko je Conor delal družbo Rajkotu (Primožev oče). Glede na prejeto fotko, ki mi jo je Rajko poslal v soboto sta se mogla imeti prav fajn, saj sta delala »kućo« za Conorjev zunanji boks. Verjetno se še spomnite nekaj mesecev nazaj, ko smo »otvorili« Conorjevo zunanje stanovanje. Stanovanje zato, ker je njegov zunanji boks tako velik kot kakšna garsonjera, meri namreč 25m2. Vem ja….malce sva pretiravala, pa vendar, če imaš okoli hiše ogromno prostora, zakaj pa ne.

Žal nama do danes še ni uspelo najti časa za gradnjo kuće, ki je praktično nujna oprema za vsak pesjak. No…pa naju je rešil Rajko in Conorju čez vikend zgradil »mini vilo« . Kot vidite iz fotografije je poskrbel tudi za izolacijo v primeru, če bi mogel kosmatinec ob kakšnem hladnejšem vremenu dlje časa počakati v boksu, ko nas ne bi bilo doma.

Na drugi strani države, pa sva midva s Primožem vikend preživela dokaj ležerno, poleg nujnega obiska Pohorja, sva se doma »nažirala« maminih domačih krofov. Res hudo življenje….

Ob vrnitvi domov, sva se ustavila pri najinem dobavitelju, kjer sva prevzela končne komplete za šolanje psa. Zakaj so slednji tako posebni izveste več v naslednjih dneh, ko bom najine sledilce na Facebooku prosila, da nama pomagajo izbrati končno barvo . Prvič bova tako javnosti pokazala fotografije najinih torbic za priboljške, ki so trenutno v različnih barvah.

Ob vrnitvi domov je Conorju, ko naju je po dveh dneh ponovno zagledal skoraj odpadel rep. Vedno znova sem ganjena ob njegovem pristnem veselju, ko naju zagleda po »daljši« odsotnosti. Tokrat sva imela zanj tudi mini darilce, piskajočo žogico s smešnim vzorcem zob narisanih na njej. Omenjeno žogico sem mu želela že večkrat kupiti, saj mi je zaradi vzorca posebej smešna . Našla sva jo v trgovini Kosmatinčki, kjer sva se v petek na poti proti Mariboru ustavila, saj sva potrebovala novo zalogo hrane, priboljškov in žvečk.

Med brskanjem po trgovini sem zagledala omenjeno žogico in prav komaj čakala, da jo pokažem Conorju. Žal pa ta naš kosmatinec ni bil ne vem kako navdušen nad njo. Okej…sej se je igral z njo, ni pa bilo nekega hudega navdušenja . Na koncu se je bolj zadovoljil z Naturavetal govejo žvečilko (posušena koža glave goveda)….

Nič novega glede na njegovo požrešnost .

The post Piskajoča žogica za Conorjevih 10 mesecev appeared first on Conor's Adventure.

Ste morda že zasledili, da se zadnje čase na trgu pasje prehrane vse bolj omenja uporaba insektov?

Jaz sem o insektih prvič brala v eni izmed pasjih revij pred približno dvema, tremi meseci. To je bilo še preden sem odkrila pelete in znamko Naturavetal. Uporaba insektov v pasji prehrani se mi je zdela zanimiva, saj bojda ne povzroča alergij na hrano, sploh pa je proizvodnja slednje dosti bolj prijazna do okolja. Ne me sedaj razumet, da sem nek nor zagovornik varovanja okolja, ampak kolikor je pač v moji moči se poskušam obnašat trajnostno.

Podatek, ki je vsaj za moje pojme precej zaskrbljujoč; za kilogram mesa goveda potrebujemo bojda circa 4 kg krme, na drugi strani pa za kilogram žuželk, potrebujemo zgolj 2 kilograma krmil. Prav tako naj omenim, da za gojenje insektov ne potrebujemo gnojil in pesticidov, slednji pa proizvedejo zelo malo emisij. Žuželke se da med drugim izredno hitro vzrediti, v največjem podjetju za gojenje žuželk na svetu, nizozemskem Protix-u, vzredijo tono žuželk v zgolj 14dneh, na 20 kvadratnih metrih.

Marsikdo se sedaj verjetno sprašuje….jah, pa so žuželke sploh pravilna hranljiva vrednost za mojega psa? Po prebranem bi definitivno lahko rekla, da so beljakovine iz žuželk praktično enako kvalitetne kot iz mesa, obrok žuželk je namreč precej bogat z beljakovinami (med 37% in 63% v suhi snovi). Se pa številke precej razlikujejo glede nato, kaj žuželke jedo, za kakšno vrsto žuželk gre itd.

Okej…zakaj vam sedaj zadnjih nekaj minut nakladam o žuželkah Hja, zato, ker sva danes s Conorjem na dom od Naturavetala prejela testerček njihovih novih peletov, ki so narejeni…da prav ste ugotovili iz insektov.

Ne glede nato, kako je slednja hrana oh in sploh, pa še vedno velja, da jo mora pes imeti rad. Ampak glede nato, da bi Conor pojedel verjetno vse kaj leze in gre…niti ni bilo dvoma, da tudi slednjih peletov ne bo zmazal preden rečeš keks . In jih je res…prav komaj je čakal, da sem odprla vrečko.

Kasneje sem jih testirala še v kombinaciji z lososom (Conorjev najljubši okus) in moram rečt, da sem bila nad njegovo izbiro izredno šokirana. Kadar testiram različno pasjo hrano in poskusim ugotovit kaj mu je bolje, mu bolj diši…dam v eno pest eno in v drugo pest drugo hrano ter prepustim Conorjevi izbiri. Tokrat me je res presenetil. V štirih poizkusih (kolikor je trajal »test«), je Conor čisto vsakič izbral pest z »insekti«. Če tudi sem v zadnjem poizkusu vzela skoraj celo pest lososa, napram enemu peletu v drugi roki…je Conor izbral slednjo – insekte .

»Jah okej…ko boš odrasel, ti bova občasno privoščila insekte«, sem mu presenečeno dejala, med tem, ko se je pes oblizoval okoli gobčka. Slednji peleti so namreč primerni zgolj za odrasle pse, najin Conor pa je za zdaj še na hrani za mladičke.

Edin dokaj morda »negativen« vidik uporaba insektov v pasji prehrani je za zdaj morda cena, saj je slednja hrana za kakih 20% dražja od »običajno mesne« hrane. Po drugi strani je pa res, da če imate psa, ki je alergičen na 101 zadevo (če malce pretiravam), je slednja izbira definitivno za premislit .

Če koga zanima več o temi insekti v pasji prehrani:

• Insect Meal in Dog Food
• Insect-based food ‘better for pets than top steak’
• Žuželke v prehrani psov – tabu ali prihodnost?
• Veterinarji na krožnik mačk in psov postavljajo žuželke

The post Testiranje peletov iz insektov appeared first on Conor's Adventure.

Končnoo….po 6ih dneh prebavnih težav in Conorjevega tekočega kakanja čez dan, so se zadeve začele izboljševati. Vem, verjetno sem ta teden prav tečna, ker so moje blog-teme malce »smrdeče« in za koga precej neokusno obarvane, ampak glejte….tako pač je.

Žal se moramo lastniki psov včasih soočiti tudi z manj prijetnimi zadevami kot je driska, bruhanje, bolezen itd… Verjemite, tudi meni je izredno zoprno zasledovati Conorja na vsakem koraku in v njegovo rit buljiti kot tele v nova vrata, ko odvaja . Pa potem pregledati blato, ali morda le ne vsebuje kakšnih notranjih zajedavcev, pa če je morda kakšne čudne barve itd… Ne…to mi res ni kul. Kot še manj prijetno mi je o tem pisati….češ, daj no Pia kaj moraš res iti v tako »nagnusne« podrobnosti ?

Ampak heej…. Sej veste, kaj sem vam na začetku obljubila? Iskrenost, direktnost in vse te cvetke . Pač zdi se mi res glupo pisati zgolj o tem kako je vse oh in sploh lepo ter tu pa tam omeniti kakšen mini problemček…. Ne, to nisem jaz. Meni ni problem povedati oz. zapisati ničesar. Z veseljem govorim tudi o vseh težavah, problemih….in evo vam, ta teden imamo pač težavo v obliki »sranja«…jbg.

Kako smo zadevo rešili?

Kot sem omenila v sredinem blogu, so nam na Elbivetu svetovali dieto v obliki prekuhanega riža s piščancem + 3x dnevno doziranje EnteroZoo-ja. Še sreča, da Conor na piščanca ni alergičen, kot je dandanes precej pogosto pri nekaterih psih. Iskreno pojma nimam zakaj se nisva s Primožem tega že prej poslužila, takoj v soboto, ko so se začeli problemi? »Pasja rižota«, če jo lahko tako poimenujem, je namreč že v četrtek (po sredinem večernem hranjenju) naredila precejšnje izboljšanje, ko pa smo psu popoldne dodali še EnteroZoo, pa je bilo danes dopoldne že vse ok. Včeraj se je driska pojavila proti koncu dneva….danes pa morda res zgolj za vzorec. Jutri, ko bo mladenič dopolnil 7 mesecev, bi moralo biti že vse tip top .

Skratka, če to berete in se v prihodnje morda kdaj soočite z drisko in veste, da ni morebitna zastrupitev oz. kar koli »za k veterinarju urgentnega«, potem vam definitivno priporočam nekaj dnevno dieto (pasja rižota), seveda ob predpostavki, da vaš kuža ni alergičen na piščanca. Prav tako si nujno nabavite EnteroZoo. Da je zadeva res vrhunska so menja tudi nekateri naši zvesti FB sledilci. Dobi se ga pri vseh veterinarjih, kot tudi v nekaterih lekarnah.

Morda kot zanimivost še naj omenim, pri prebiranju opisa izdelka (EnteroZoo) sem prebrala, da se ga bojda lahko uporabi tudi pri zastrupitvah. Ne me sedaj razumet, da kje to priporočam proti zastrupitvam, bog ne daj!!!  Zgolj navajam in morda v razmislek, da si ga nabavite, kot prvo pomoč, če se slučajno (upam, da ne), zgodi kaj podobnega. Zgolj razmišljam.

Kot veste, sem sama že večkrat izpostavila skrb nad vse pogostejšim dogajanjem, ko pes naključno najde in poje strup (v parku, na mestni sprehajalni poti, obstajajo celo primeri, kjer so se psi zastrupili v pasjem parku itd). Conorja namreč ne moremo naučiti, da se iz tal ne pobira….zato je moja skrb še toliko večja. Definitivno bo tuba EnteroZooja od sedaj naprej stalnica v naši pasji lekarni .

The post Riž s piščancem in EnteroZoo – 1:0 v boju proti driski 🏆 appeared first on Conor's Adventure.

Se tudi vam zdijo zadnji jesenski dnevi izjemno nadpovprečno topli? Res je, da je Primorska že v osnovi toplejša, kot ostali deli Slovenije, pa vendar…na trenutke morda že prav pogrešam oni mraz, ko se zabubiš v puhovko, natakneš šal, rokavičke in kapo ter tako »oborožen« mahneš na sprehod.

Po drugi strani pa so sončno-jesenski dnevi odlični za daljše sprehode v naravi kot tudi za kakšen »mini photoshooting« vaših kosmatincev. Načeloma mi je jesen od vseh letnih časov najmanj simpatična, ampak, ko gre za njene barve, prekaša vse . Takrat še takšnim levakom kot sem jaz, uspe na trenutke narediti dokaj lepo fotko, kot mi jo je danes na jutranjem sprehodu s Conorjem (glej fotko zgoraj).

Čeprav iskreno…glede na res kičasto sceno v živo, mi v objektiv telefona ni uspelo ujeti niti polovico celotne lepote….pač priznam, ko gre za fotografiranje, sploh živali oz Conorja, res nisem nek hud talent .

Ta pomanjkljivost se najbolj pozna na našem IG profilu (@conorsadventure), saj se lahko še ne vem kako trudim, ampak končen izgled profila ni takšen, kot bi si želela. Vmes sem ga enkrat že izbrisala, saj so bile fotografije vizualno še manj privlačne. Trenutno se trudim za čim bolj konsistentno barvno podobo – torej vse fotografije vsebujejo isti filter .

Če ste morda ravno sedaj »zalutali« na naš IG profil in se sprašujete, zakaj je Conor tam še tako »mali«. Hja….razlog se skriva, kot že omenjeno v tem, da sem vmes zaradi grdih slik (ne morem drugače rečt) že zbrisala profil. Če bo šlo vse po sreči, bomo nekje v roku meseca in pol na »čistem« in aktualnem dogajanju.

Drugače pa je bil naš IG profil že od začetka zastavljen podobno kot tale blog, vendar v angleškem jeziku. S Primožem sva želela tudi tuje govorečim sledilcem Conorja omogočiti, da spoznajo njegovo odraščanje in izzive, s katerimi sva se soočala. Res je, da objave v angleščini niso tako podrobne kot na tem blogu, saj omenjava zgolj zanimive in ključne trenutke na naši poti odraščanja s Conorjem.

No…dovolj o IG profilu, vrnimo se v sedanjost in trenutno situacijo s Conorjem. Verjetno vas zanima, ali smo končno uspeli sanirati drisko. Žal še ne. Oz. recimo, da je za enih 30 % bolje, torej zjutraj je blato kot običajno »šolskega izgleda«, nato pa se čez dan poslabša v drisko.

Po večernem sprehodu mi je situacija konkretno spet prekipela….ne glede nato, da je pes energijsko ok, izredno aktiven in vse, se z menoj verjetno strinjate, da ni normalno, da se zadeva ne uspe umirit. Ponovno sem klicala na Elbivet, kjer so mi svetovali da ga damo za dva dni na dieto razkuhan riž + piščanec + 3x dnevno mu doziramo Enterozoo (7ml) + slednjega doziramo še po vsaki driski.

Ali bo tokrat zadeva končno »užgala« in se bodo prebavne motnje umirile….pa bomo videli v naslednjih dneh . Držite pesti!

The post Barve jeseni, kaj se dogaja z našim IG profilom in ponovni klic veterinarja appeared first on Conor's Adventure.

Pismo ta teden sem spet prešpricala dva dni pisanja bloga….ampak sej veste kaj vedno rečem. Če se ne zgodi nič konkretnega, kaj bi vas mantrala s suhoparnim opisovanjem dolgočasnega dnevnega dogajanja .

No…nekaj pa se je vseeno zgodilo….prišla je hranaaa .

Kot rečeno je včeraj prišla nova pošiljka peletov. Tokratnega paketa sva bila verjetno bolj kot Conor vesela midva s Primožem, saj smo končno naročili in tudi dobili večje pelete, kar pomeni lažje in bolj praktično treniranje.

Glede na pretirano rast in hitro pridobivanje teže Conorja (če se še spomnite, sem pred dnevi »jamrala«, da malecki noro raste in pridobiva na teži), sva se tokrat odločila, da mu bova začela količino hrane res striktno odmerjati. Na dnevni bazi bo dobil maksimalno 450 g, ki jo bomo razdelili na več obrokov in sicer 2x 150 g zjutraj in zvečer, ter preostalih 150 g v obliki priboljškov med treningom. Bomo videli, ali bo gospodič kljub rednemu odmerjanju in tehtanju hrane še vedno noro rasel in pridobival na teži .

Iskreno…sej mi je malce noro, da se okoli hranjenja Conorja dela takšen halo, pa da se mu hrana tehta itd… Ampak, pismo…kot sem že dejala večkrat, res si ne želim, da bi zaradi prehitre rasti imeli z njim kdaj kakšne zdravstvene probleme.

Poleg omenjenih večjih peletov, sva s Primožem tokrat naročila tudi t.i. »paket žvečilk« oz. Canis Plus posušene kože glave goveda. Tisti, ki nas berete sproti se morda še spomnite, da odkar je Conor kot še čisto miceni mladiček po glodanju bikovke dobil drisko, sva se raznim podobnim suhim žvečilkam nekako izogibala. Brala sem, da je ogromno teh žvečilk, ki so narejene iz kosti, kože in drugih delov živali prevlečena z raznimi umetnimi snovmi in kemikalijami (za večjo obstojnost), ki psu prej škodijo kot koristijo.

Do sedaj smo za Conorjevo žvečenje in preganjanje dolgčasa uporabljali navadne goveje kosti ali pa sirovo palčko (več o tem sem pisala tukaj), ker pa smo s hrano Naturavetal res izjemno zadovoljni, sva si s Primožem rekla…pismo, morda pa bodo njihove na zraku sušene žvečilke Conorju ustrezale. 

No…to je tudi razlog, da o vsem skupaj pišem danes, saj me je zanimalo ali bo imel Conor po včerajšnjem žvečenju kakšno reakcijo. In je ni bilo…juhu….

Glede nato, da je danes dobil še eno, resnično upam, da ne bo jutri kakšne reakcije . Danes sva ga namreč prvič pustila 5 ur samega v zunanjem boksu, med tem, ko sva odšla po raznih opravkih v Koper. Kakor koli že, če bo kaj novega vam sporočim…za zdaj izgleda vse ok .

The post Top Shit žvečilka ❤ in nova pošiljka Naturavetala appeared first on Conor's Adventure.

Tak…pa smo zamenjali. Hrano mislim. In Conor je naravnost navdušen nad njo. Mi pa tudi, ker je posledično med samimi treningi bolj aktiven in motiviran.  

Če se morda spomnite, sem TUKAJ pisala o tem, da si želim malce bolj »aktivno« malino…v smislu, da med samimi treningi pokaže več energičnosti . No evo, sedaj bi lahko rekla, da je to, to.

Conorju peleti Naturavetal noro dišijo. Kar niti ni tako čudno, če se malce poglobimo v njihov način izdelave.

Ne vem če ste vedeli, ampak razlika med peleti in briketi je precejšnja, tako v njihovem načinu pridelave, kot tudi v samem načinu prebavljanja:

Pri peletih, potem, ko se vse sestavine posušijo, zmeljejo in zmešajo z vodo, se v t.i. peletirki pod velikim pritiskom stisnejo skozi izvrtine v stene bobna. Pri tem pride do segrevanja (med 45°C in 74°C), pa še to zgolj za kratek čas.

Zaradi načina pridelave (nizke temperature) se v peletih ohranijo vsi vitamini, minerali, kot tudi olja in jih ni potrebno dodajati umetno.

Popolnoma drugačna zgodba je pri proizvodnji briketov oz. ekstrudirani hrani, kjer se suhe sestavine zmeša in zmelje ter se jih nato z mokrimi sestavinami oblikuje v testo. Ta masa se nato nekaj časa kuha na 150 °C, stroj nato iz nje oblikuje brikete (kroglice, ribice, blazinice..itd.), na koncu pa se sveži briketi še približno 20 min sušijo na 200 °C.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se tekom proizvodnega procesa iz briketov izgubijo številne hranilne snovi, ki jih je treba naknadno dodati v obliki sintetičnih dodatkov (vitamini, maščobe, minerali) in konzervansov (za daljšo obstojnost).

Zaradi načine pridelave so peleti ne zgolj bolj hranljivi, temveč se tudi optimalneje prebavljajo. Briketi se namreč v želodcu napihnejo, lebdijo in nato hitro razpadejo. Peleti na drugi strani pa ne povzročajo napihnjenosti želodca, prebavljajo se počasi in enakomerno.

Skratka če potegnem črto, vsaj kaj se mene tiče, res ne vidim razloga, da bi se v prihodnje sploh kadar koli vračali nazaj na brikete. No razen v primeru, če se na dolgi rok ne bi izkazali kot optimalna rešitev za Conorja. Poznam namreč kar nekaj primerov, kjer so psi na peletih shujšali oz. jim kakor koli drugače niso odgovarjali (alergije, driska itd.)

Kakor koli že, bomo v  naslednjih tednih videli kako in kaj. Za zdaj po par dnevih počasnega prehoda na Naturavetal pelete (zjutraj hranimo še s hrano Platinum, popoldne pa zgolj s peleti) izgleda vse super.

Edino na tem mestu imam eno pripombo oz. opozorilo, za vse, ki morda tudi razmišljate, da bi »prešaltali« na pelete Naturavetal. Bodite izredno pozorni pri naročanju, saj imajo na za mladiče (okus piščanec) na razpolago velike in male pelete. Mi smo bili na žalost pri naročanju precej površni in smo prvo 5 kg naročilo piščanca prejeli v obliki malih peletov, ki pa so v primerjavi z velikimi (te, ki smo testirali) med samim treningom resnično ne praktični .

Ampak ok…vemo za drugič .

…aja…morda, še spletni viri, če koga zanima več o postopku proizvodnje briketov ali peletov :

• Kateri briketi so najboljši za psa?
• What is cold pressed dog food?
• Hladno stiskana hrana za pse? Da ali ne?
• Zakaj so hladno stiskani peleti bolj zdravi od ekstrudiranih briketov?
• Revij Kužek, št. 4/2020; Vse česar niste vedeli o suhi pasji hrani, str. 12-13

The post Ko zamenjaš hrano in se pes »spremeni« appeared first on Conor's Adventure.

Verjetno se sprašujete zakaj maneken? Toliko kolikor sem ga danes »prefotografirala« ga verjetno nisem v zadnjih mesecih skupaj Haha….

Pač najin mladenič je danes star že celega pol leta. Čas kar hitro beži in temu primerno je bilo potrebno »dogodek« tudi obelodaniti….ne vem, če ste opazili, ampak za vse tiste »ta lene«, ki se jim bloga ne ljubi brati, imava pod zavihkom Blog tudi podzavihek »Pregled posameznega obdobja«, kjer poskusiva ne kratko po nekem časovnem obdobju (denimo življenje z »malino« po štirih mesecih) strniti svoje občutke, izkušnje, doživetja.

Zakaj to počneva in si dajeva toliko dela z nekim pisanjem, razlaganjem se verjetno sprašujete?

Verjeli ali ne, resnično si želiva ljudem čim bolj približati najino izkušnjo z vzgojo pasjega mladiča pasme belgijski ovčar, ki sodi, vsaj glede na slišano med bolj zahtevne pasme. Ne glede nato, ali imate isto pasmo kot midva, ali kakšno drugo, oziroma imate mešanca, sva mnenja, da je moč vse najine izkušnje uporabiti pri vsakem psu.

Najbolj pomembno je, da ste pri vzgoji konsistentni, vztrajni, sploh pa potrpežljivi. Resno…sploh zadnja lastnost je pri vzgoji psa, vsaj kar se mene tiče (ko znam hitro »znoret«) res noro pomembna. Pes ni kriv, če nečesa ne zna ali je morda kaj uničil. Vedno ste edina oseba, ki je kriva za njegov »neuspeh« izključno vi sami. Žal.

Skratka…okej, malce sem spet zalutala iz glavne tematike ….torej vrnimo se nazaj k starosti najinega terminatorja. Kljub temu, da nisem privrženec raznih pasjih praznovanj, kot to dandanes postaja vedno bolj aktualno, sem mu vseeno želela podzavestno narediti dan bolj zanimiv in zabaven kot običajno. Vzela sem si več časa za igro, trening, plus zvečer sva si privoščila res čudovit sprehod do letališča, kjer sem v soju sončnega zahoda naredila nekaj (vsaj za moj omejen fotografski talent) dobrih fotk .

Ampak najbolje je sledilo ob prihodu domov. Kot že rečeno smo se prejšnji teden odločili, da bomo Conorja postopoma začeli hraniti s surovo hrano. In glej ga zlomka pred dnevi sem v trgovini Spar naletela na akcijsko ceno slovenske znamke Good4dogs, kjer je bila vsa njihova surova zmrznjena hrana znižana za 20 %. Mimogrede akcija traja do 13.9.2020, tako, da če koga zanima, naj si gre narediti zalogo .

Valda sem kupila kar nekaj paketov govedine in danes zvečer je Conor prišel na svoj račun, saj je v svojo skledo dobil svoj prvi BARW obrok (kratica BARF pomeni – Biologically Appropriate Raw Food oz. biološko primerna surova hrana ali pa Bones and Raw Food oz. kosti in surova hrana). Zmazal ga je praktično v sekundi, še preden bi verjetno rekel »keks« . Pač….to so pa psi…žal niso neki hudi gurmani in uživači v hrani .

Verjetno se sprašujete, če ga bom sedaj skoz hranila s tem. Za zdaj še ne. S Primožem sva se zmenila, da bo vsak drug dan, verjetno zvečer dobil eno njihovo ploščico BARF, ki tehta nekje 125 g. Zadeva ni ravno poceni, saj stane paket (1 kg) okoli 5 €. Če bi ga želela hraniti izključno s tem bi mogel dobiti nekje 5 – 10 % svoje idealne teže (25 kg), …torej nekje 1,25 kg – 2,5 kg… kar pa je kar precej, sploh pa zelo drago .

The post Maneken Conor je dopolnil 6 mesecev ❤🐾 appeared first on Conor's Adventure.

Preden nadaljujem naj razložim, kar vam je verjetno že jasno (vsaj tistim, ki naju dlje časa berete), da »nimam nič od tega«, če kakšno pasjo znamko pohvalim . Gre zgolj za lastno percepcijo, za lastno navdušenje nad nečim in ni nujno, da bo vaša izkušnja enaka moji .

Sem pač človek, ki kar mi je všeč, sem z nečim zadovoljna z veseljem brez ovinkarjenja pohvalim, tudi priporočam. Ampak, če nato čez čas spoznam, da obstaja tudi kaj boljšega, bom to tudi jasno povedala. Kot bom jasno povedala, če mi denimo kaj ne bo všeč, ampak sej to že veste, če redno berete najin blog . Dejstvo pač je, da se stvari nenehno spreminjajo in razvijajo, pa najsi gre za prehrano psov, način treniranja ali zgolj odnos človek-pes.

No…in kot sem že v naslovu povedala, prišli so vzorčki Naturavetal. Sej, če ne bi Conor tako odreagiral kot je, ne bi o tem tako »pompozno« pisala, ampak psu se je zmešalo . Spet moja počasnost oz. površnost, da nisem vsega posnela, ampak ko sem odprla veliko kuverto v kateri sta bila dva 100 g vzorčka (okus piščanec in losos), sem v enem trenutku mislila, da mi bo pes vse skupaj spulil iz rok in pojedel z embalažo vred .

»Oo madona, kaj to tako diši?«, sem ga vprašala, med tem, ko se je pes na vse pretege trudil priti do vsebine vrečke. »Ja nič, te pa dajmo stestirat, in videt, ali so ti peleti res boljši od tega kar imamo sedaj«, sem mu rekla in se odpravila po mešanico briketov Husse in Platinum (za lažje razumevanje preberi zapis iz prejšnjega tedna, čemu mešanica, priznam moj »fail«).

Načeloma vem, da se psu ne sme mešati peletov in briketov, saj gre za popolnoma drugo konstitucijo hrane in lahko narediš »prebavno štalo«, ampak ajde »verjetno ti par peletov ne bo naredilo neke škode«, sem si misla in v levo roko vzela pelete piščanca, v desno pa našo mešanico. Sploh ni bilo vprašanja, pes se je odločno zakadil v levo roko.

Cel postopek sem še enkrat ponovila in tokrat zamenjala roki, ampak ni bilo dvoma, absolutno peleti. Isto sem naredila še z okusom lososa in rezultat je bil jasnejši. »Ja nič…očitno je odločeno, gremo na pelete. Zdaj mi še povej kateri okus bi imel?«, sem ga vprašala in mu ponudila dve različni opciji. Losos, brez dvoma.

Tudi kar se naju s Primožem tiče, se osebno bolj nagibava k peletom, saj so večji in bolj uporabni za trening. Meni se skoraj dnevno dogaja, da mi mičkeni briketi letijo iz rok in s tem motim proces treniranja, saj pes nenehno voha po tleh in išče »padajoče brikete«.

Najbolj pa mi je pri izbrani novi hrani všeč, da očitno resnično diši in Conorju predstavlja večjo motivacijo. Pri briketih Platinum sva namreč opazila, da Conorju ne predstavljajo več ne vem kakšne vzpodbude k delu oz. treningu. Očitno je imela Petra med procesom male šole spet prav, ko nas je večkrat opozorila, da naša »nagrada« (oz. briketi) ni dovolj velika motivacija za psa .

The post Prišli so Naturavetal vzorčki…in odziv Conorja? 😎 appeared first on Conor's Adventure.