Solze mi tečejo po licih…Mešanica sreče, pa tudi precejšnjega stresa pomešanih z besedami, ki mi odmevajo v glavi. »O moj bog kaj nama je uspelo narediti v zgolj letu dni, odkar je Conor zakorakal v najino življenje?«.

Že sem se hotela lotiti pisanja, ko mi je zazvonil telefon. Iz znane medijske hiše me je klicala novinarka s vprašanjem po gostovanju v oddaji. Skoraj sem spustila telefon, ko se je predstavila od kod kliče. Snemanje imamo naslednji teden.

V tem tednu se nam obeta sodelovanje v nagradni igri z enim izmed bolj uspešnih slovenskih podjetij v zadnjih letih pri nas. Sploh ženske ga zagotovo poznajo.

Prav tako nas je pred tedni kontaktiral novinar enega izmed slovenskih časnikov. V prihodnje smo zmenjeni za intervju oz. članek. Aja skoraj bi pozabila obisk novinarke iz Radia Koper, prejšnji teden…

Kot pika na I vsemu, nama je uspelo priti v fizično trgovino. Ja dragi moji, od danes naprej lahko naše izdelke kupite v fizični trgovini v Domžalah, v trgovini Kosmatinčki na Rojski cesti 18d.

Iskreno ne dojamem. Stvari se tako hitro odvijajo. Poleg vsakodnevnih obveznosti za Conor’s Adventure, ki zajemajo prodajo, pakiranje in vse marketinške obveznosti. Priznam redko se ustavim in pogledam nazaj.

230 strani emocij, spominov, iskrenih izpovedi….

Ko pogledam kje sva bila pred letom dni. Ko v Wordovem dokumentu, kamor pišem blog »poskrolam« nazaj, mi oči spet zalijejo solze. 230 strani sem že popisala. 230 strani iskrenih izpovedi o vzgoji psa, o izzivih, težavah, uspehih. 230 strani opisovanja nastanka pasje znamke Conor’s Adventure, vseh logističnih in razvijalskih problemih, pa veselju, ko sva končno našla pravega dobavitelja opreme, ki nama vse to šiva….

Čeprav sem se leto dni nazaj v mojem prvem blog zapisu (tukaj) spraševala ali bom kot popoln zelenc in začetnik zmogla vzgojiti belgijca, sva s Primožem zraven še razvila svojo pasjo blagovno znamko, ki trenutno premore 12 različnih pasjih produktov, v razvoju in načrtu pa jih je še vsaj enkrat toliko. Niti v najhujših sanjah si ne bi takrat predstavljala, da je sploh možno. Da bova nekoč midva tista, ki bova novo pečenim pasjim staršem (skozi najino izkušnjo) probala reševati probleme pri iskanju kvalitetne opreme za vzgojo in šolanje psa. Conor je v tem času že skoraj odrasel belgijec, ki je zrasel v izredno nežnega, cartljivega in niti malo »groznega« psa.

365Xx HVALA

Seveda pa tukaj kjer sva oz. smo danes, po vseh neprespanih nočeh, sekiranju, joku, zdravstvenih težavah, skakanju od sreče, prodanih preko 200 produktov Conor’s Adventure v zgolj dobrih dveh mesecih, ne bi bili brez VAS. Brez vas, ki nas redno in vztrajno berete, podpirate, sploh pa verjamete v nas in v našo iskreno, avtentično zgodbo.

365x HVALA  in na naslednjih 365 dni!

The post Solze sreče za leto dni in začetek prodaje v trgovini Kosmatinčki appeared first on Conor's Adventure.

Pasja dlaka in hrana imata ogromno skupnega. Zadnje tedne, ko smo se začeli malce bolj svobodno gibati po državi in je situacija na trenutke celo podobna normalnemu stanju pred Corono, sem nehote začela opažat, da se ogromno ljudi »vpiči« v dlako, kožuh našega kosmatinca .

»Joj kako ima sijočo dlako«. Ali pa »Wau ima mehko dlako« so komentarji, ki jih je bilo zadnje tedne pogosto slišati, ko smo s Conorjem hodili po Sloveniji. Vedno sva se s Primožem zgolj vljudno zahvalila, ne meneč se za t.i. vzrok. »Jah, pač ima lepo dlako, očitno nekaj že delamo prav«, sem si mislila.

Šele danes, ko smo s Conorjem zakorakali v nam najljubšo pasjo trgovino in je bila lastnica trgovine povsem očarana nad mehkostjo dlake, mi je kapnilo na pamet, da je kriva hrana. Mislim halo… Veš ono, ko so ene stvari tako logične in jasne, da jih včasih skoraj malo pozabiš . Ja vem, čudno, ampak v moji na trenutke zmešani glavi se tudi to zgodi. Skratka, valda, da ima pes vrhunsko dlako, če včasih je skoraj bolje kot midva .

Zakaj ima Conor tako sijočo dlako?

Tako, kot za ljudi izgled kože, las in nohtov o našem zdravju marsikaj pove, je tudi pri psih podobno. Verjetno je jasno, da če ima kuža lep svetleč kožuh, je bolj kot ne zdrav . Zdaj kako doseč, da bo imel tvoj kosmatinec lepo in mehko dlako kot naš Conor? Okej v prvi vrsti naj spet poudarim, da nisem veterinar in ne kinolog. Da to kaj povem/napišem so zgolj moje laične izkušnje in znanje iz prebranih člankov. Oz. od določenih oseb, ki meni na določenem področju predstavljajo avtoriteto in jih zato globoko spoštujem.

Skratka, še preden je Conor sploh zakorakal v naš dom sem si dala duška pri iskanju primerne hrane za pasjega mladiča. Že takrat sem izbrala kakovostno briketirano hrano Platinum, ki se je izkazala za dobro izbiro. Do trenutka, ko sem se nehote srečala z ozadjem in razliko pridelave peletov in briketov ter ugotovila, da slednja izbira morda le ni najboljša. Zakaj je tako, sedaj tukaj ne bi spet na dolgo in široko razglabljala, saj sem o tem napisala že ogromno blog zapisov (tukaj in tukaj) in celo en dokaj poglobljen (za nekoga, ki ni šolan v tem – da se razumemo ) članek z naslovom Briketi ali hladno stikaski peleti?

Kakšna je razlika med peleti in peleti?

Torej prva za moje pojme pomembna točka pri zdravju vašega psa je seveda izbira primerne hrane. Če nimate primernega znanja, da bi slednjo pripravljali sami, potem vedno znova priporočam hladno stiskane pelete Naturavetal. Danes o njih niti ne bom na dolgo govorila, zgolj par dejstev bi rada izpostavila, ker mi ni vseeno.

In sicer zadnje čase, opažam, da je na trgu poplava različne suhe hrane. Okej eno so briketi, drugo pa peleti. In ravno slednji postajajo za moje pojme vedno večji problem. V pasjem svetu nekako velja, da so peleti pač boljši kot briketi – zaradi načina proizvodnje. Noben pa se ne vpraša zakaj je to tako, kot je?

Okej, če je večini ljudem jasno, da pljučna ne more stati isto kot goveje rebro oz. meso za golaž, zakaj se potem noben ne vpraša zakaj stane žakl enih peletov 40 € in žakl drugih 60 €? Mislim sej ni treba dosti, zgolj vzameš deklaracijo enih in drugih in odgovor leži na dlani . Če je bistvo hladno stiskanih peletov ohranjanje čim več vitaminov in mineralov v pasji hrani, naj mi nekdo pove zakaj za boga je potem na določenih znamkah peletov cela četica vseh živih dodatkov umetno dodana? Če je zadeva narejena tako kot mora biti (na nizkih temperaturah okrog 42 stopinj), potem verjetno ni potrebe po nobenih dodatkih ali?

Domače pripravljena pasja hrana zmaga

Da nadaljujem, niso zgolj peleti krivi, da ima Conor tako lepo dlako. Saj slednji sestavljajo zgolj dobro polovico njegovih obrokov. Zvečer dobiva naš kosmatinec celo paleto živil v obliki doma pripravljene pasje hrane. Za vso moje dosedanje znanje se lahko v največji meri zahvalim dobri prijateljici veterinarki Maji Turk, ki je specializirala pasjo prehrano (pa sej je specializirala še ogromno drugih stvari, samo priznam vedno znova pozabim, ker je ženska iz vidika pasjega zdravja enciklopedija na dveh nogah ).

Torej odkar poznam Majo se ji Conor lahko zahvali, da izgledajo njegove pasje sklede precej pisane.

• Na večernem meniju se tako znajdejo sardelice, govejo mleto meso, govejo meso, piščančji hrbti, piščančji vratovi, drobovina, zmešano z različno solato (izredno na malo narezano, če ne gospodič ne poje ), rdečo papriko in korenčkom (kar gospodič obožuje),bučke, občasno se znajde tudi kakšna hruška ali jabolka, tudi maline.
• Žal zadnjih 14 dni banan več ne jemo (kdo bi vedel zakaj ).
• Nekajkrat tedensko večerjo popestrimo z jajcem, čeprav Maja svetuje, da le to na hitro pokuhamo, priznam jaz to vedno pozabim .
• Kot piko na I mu 3-4x tedensko privoščiva tudi ogromno fajn mesnato govejo rebro, nad katerim se marsikdo zgraža češ »Kaj tako lep kos daš psu?«.

Ampak sej vemo kako to gre a ne? Zadovoljni kosmatinec = zadovoljen lastnik oz. kot sem jaz še malce »prilagodila« zadovoljen, zdrav pes = manj obiskov veterinarja.

The post Pasja dlaka in hrana? Kaj imata skupnega? appeared first on Conor's Adventure.

Še dva meseca naju loči do trenutka, ko bo najin kosmatinec upihnil prvo svečko. Takrat ga bova lahko počasi začela jemati s seboj na daljše izlete v hribe, česar se resnično veselim.

Slednje je za zdaj tudi razlog, da ga ob obisku mojih staršev v Maribor večinoma ne vzameva s seboj, saj ga med najinim »pohodom« na moje ljubo Pohorje nimava kam dati. Po drugi strani pa žal hiša mojih staršev ni najbolj primerna za psa, sploh pozimi, saj je po celi hiši talno gretje plus »hoch glanz« parket. Verjetno razumete, da Conorju res ni niti najmanj prijetno bivati v hiši, kjer mora nositi copatke in so tla že v osnovi malce bolj »topla«…

No in tako, sva tale vikend ponovno preživela sama v Mariboru, med tem, ko je Conor delal družbo Rajkotu (Primožev oče). Glede na prejeto fotko, ki mi jo je Rajko poslal v soboto sta se mogla imeti prav fajn, saj sta delala »kućo« za Conorjev zunanji boks. Verjetno se še spomnite nekaj mesecev nazaj, ko smo »otvorili« Conorjevo zunanje stanovanje. Stanovanje zato, ker je njegov zunanji boks tako velik kot kakšna garsonjera, meri namreč 25m2. Vem ja….malce sva pretiravala, pa vendar, če imaš okoli hiše ogromno prostora, zakaj pa ne.

Žal nama do danes še ni uspelo najti časa za gradnjo kuće, ki je praktično nujna oprema za vsak pesjak. No…pa naju je rešil Rajko in Conorju čez vikend zgradil »mini vilo« . Kot vidite iz fotografije je poskrbel tudi za izolacijo v primeru, če bi mogel kosmatinec ob kakšnem hladnejšem vremenu dlje časa počakati v boksu, ko nas ne bi bilo doma.

Na drugi strani države, pa sva midva s Primožem vikend preživela dokaj ležerno, poleg nujnega obiska Pohorja, sva se doma »nažirala« maminih domačih krofov. Res hudo življenje….

Ob vrnitvi domov, sva se ustavila pri najinem dobavitelju, kjer sva prevzela končne komplete za šolanje psa. Zakaj so slednji tako posebni izveste več v naslednjih dneh, ko bom najine sledilce na Facebooku prosila, da nama pomagajo izbrati končno barvo . Prvič bova tako javnosti pokazala fotografije najinih torbic za priboljške, ki so trenutno v različnih barvah.

Ob vrnitvi domov je Conorju, ko naju je po dveh dneh ponovno zagledal skoraj odpadel rep. Vedno znova sem ganjena ob njegovem pristnem veselju, ko naju zagleda po »daljši« odsotnosti. Tokrat sva imela zanj tudi mini darilce, piskajočo žogico s smešnim vzorcem zob narisanih na njej. Omenjeno žogico sem mu želela že večkrat kupiti, saj mi je zaradi vzorca posebej smešna . Našla sva jo v trgovini Kosmatinčki, kjer sva se v petek na poti proti Mariboru ustavila, saj sva potrebovala novo zalogo hrane, priboljškov in žvečk.

Med brskanjem po trgovini sem zagledala omenjeno žogico in prav komaj čakala, da jo pokažem Conorju. Žal pa ta naš kosmatinec ni bil ne vem kako navdušen nad njo. Okej…sej se je igral z njo, ni pa bilo nekega hudega navdušenja . Na koncu se je bolj zadovoljil z Naturavetal govejo žvečilko (posušena koža glave goveda)….

Nič novega glede na njegovo požrešnost .

The post Piskajoča žogica za Conorjevih 10 mesecev appeared first on Conor's Adventure.

Huh kakšen dan…če ne bi že prejšnji teden pisala o polni luni, bi bila ziher, da je le-ta danes

Sej zdaj, ko to pišem gledam na svet malce bolj prijazno, realno, sploh pa razumevajoče, ampak dajmo biti iskreni do sebe in sveta ter povedat zgodbo, kot se je zgodila. Če ne drugega se iz nje jasno vidi, da sem v svetu kinologije še izredno zelena, kot prvi čiček v osnovni šoli .

Skratka zjutraj po zajtrku se po dolgem času s Conorjem spet lotiva treninga višje poslušnosti. Nazadnje, ko smo se slišali z Brino (najino inštruktorico), je slednja med drugim omenila, da če ima pes, sploh mladič več dni frei, v smislu, da se ga ne »matretira« vsak dan z nekimi vajami poslušnosti, slednje ni nič narobe, kvečjemu mu lahko povečaš željo po delu.

Glede nato, da s Primožem s Conorjem že od začetka redno »nekaj« delava, pa najsi gre v zadnjem mesecu ali dveh za vaje višje poslušnosti, oz. pred tem za najine amaterske treninge, mu nisva še nikoli dala en teden čisto frei. Torej zgolj sprehod, igra in je to, to.

No, pa sva mu dala zadnji dober teden frei (okej, če odštejem vajo z učenjem nagobčnika). Vmes je imel zgolj en večji trening, o katerem bom govorila enkrat v prihodnje – boste takrat vedeli zakaj .

Nakar se danes zjutraj odločim, da ne bi bilo slabo ponovno začet malce migat in ponoviti vsaj del, če ne vse vaje, ki smo se jih naučili v sklopu pasje šole Šavs. Iz hladilnika vzamem pasjo klobaso od Naturavetala (mimogrede svetovne so) in si jo narežem, kot boljši priboljšek, si pripravim kliker, jekleno ovratnico, lesen aport, si oprtam najin komplet torbic, vzamem Conorja in greva na naš »poligon« (stvaritev mojega Primoža, ki je na travniku za hišo postavil mini pasji poligon).

Ga na hitro ogrejem in mu nataknem jekleno ovratnico, ki je znak, da se začne delat oz. trenirat. Si vzamem v roko pelete, ga začnem vodit (lurat) in nato sledi prva vaja. Najprej mora pes pred mano stat, nato pa ukaz za sedi. Hitro je bilo konec veselja, ko mu nisem in nisem mogla dopovedat, da se ne sme pred mano kar usedat, ampak mora najprej stat in počakat na ukaz sedi. »a-a«, mu rečem….pes pa kar sedi. Ga probam odvodit v položaj stoj, se ustavi in se usede. »A-a« ponovim in ga ruknem (ne brcnem) z nogo, da bi se vstal.

Verjetno veste kaj se je zgodilo….. Konec veselja, zamera. Murka (po štajersko to pomeni, da se nekdo tako zelo muli, ti pade faca/obraz na tla) mu je padla do Kitajske verjetno, če bi naju kdo od daleč gledal, se je pes obnašal, kot da bi na njem zlomila najmanj lesen kol. Ko sem videla, da s treningom očitno ne bo nič, mi ni preostalo drugega, kot da sem mu jekleno ovratnica vzela dol in ga od jeze zaprla v zunanji boks, kjer sem ga pustila nekje 3 ure »Boš ti mene zajebaval, razvajenec«, sem v mislih pihala od jeze.   

Poleg pripetljaja na treningu sem med drugim tudi opazila, da je Conor postal noro razvajen – vem, kriva sva midva. Saj sploh ne zna biti več sam zunaj. Ko je na balkonu, po pol ure že gnjavi, cvili, laja in ne vem kaj še vse, da ga spustiš noter. In ne, ne zebe ga, ker sploh ni ne vem kako hladno, da o njegovem zimskem kožuhu sploh ne govorim.

Med tem, ko sem delala za firmo, sem ga na daleč opazovala (okno pisarne je obrnjeno na njegov boks). Moja ušesa so bila deležna od »volčjega« tuljenja, do piskanja, lajanja itd. Na trenutke sem bila prav fascinirana kakšne zvoke je zmožen dat pes od sebe »Pismo, ej…sej ne pomnim kdaj je bil nazadnje v zunanjem boksu, sej ne da sva zanj dala 1000 € in ga sploh ne uporabljava«, sem si mislila med tem, ko se je gospodič po pol ure končno vdal v usodo in se ulegel na lesen podest.

Po par urah sem se ga končno usmilila, si ponovno oprtala vse že prej našteto nase (kliker, lesen aport, priboljške, ovratnico itd…) in se odpravila po njega v boks. Skoraj mu je rep odpadel, ko me je videl. Ga spustim na travnik, malce igre, lovljenja, borbe z igračo in gremo delat. Mu namestim ovratnico za trening in začneva. Skoraj na kolenih sem ga mogla prosit, naj se za boga neha usedat in v stoječem položaju počaka na ukaz. No čez čas je le skapiral kaj hočem od njega in sva del vseh vaj (vsega skupaj jih je sedaj 9) nekako za silo odvadila.

Zdaj ne morem ravno rečt, da je šlo super, ker ni šlo, da bi imel pes kaj več interesa za delo nisem opazila. Morda je kriv zoprn, siv, deževn dan, morda se kriva jaz, ker sem sploh dopustila, da je prišlo do konflikta med nama….ne vem.

Pač dejstvo je, da je bolano občutljiv. Seveda ne smem tukaj še pozabit na zagotovo prisotno puberteto, ki jo zelo rada pozabim. Vseeno bo čez par dni star komaj 10 mesecev, jaz pa ga nehote že obravnavam kot odraslega samca….

No…če že dolgo nisem pisala o kakem failu sem pa danes. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da je ta blog v osnovi namenjen kako začetnika vzgajata belgijca in opis vseh izzivov ter failov, ki pridejo zraven .

The post Conor mulasti pes in oh ta puberteta appeared first on Conor's Adventure.

Danes se mi je prvič odkar pišem blog zgodilo nekaj prelepega. Med tem, ko sem v Adobe Illustratorju popravljala najine všivne etikete (če se spomnite sem pred dobrim tednom omenila, da potrebujeva nove, saj na njih ne sme biti slovenski grb), me je klicala neznana telefonska številka. Se oglasim in na drugi strani prijazna starejša gospa.

Se vljudno predstavi in navdušeno pove, da je ravnokar prebrala moj blog o Naturavetal peletih, kjer sem pisala o novem okusu – insektih. Razloži, da ima doma psa, ki ima probleme z vnetjem ušes, ki so bojda posledica alergije na določeno hrano. Vpraša me po omenjenih peletih z insekti. Prijazno ji odgovorim, da sama žal nisem veterinar, ne kinolog, da ji kar koli težko svetujem, da pa so peleti Naturavetal izredno kakovostni in, da naj kontaktira pasjo trgovino Kosmatinčki ter prosi za vzorček.

Se pogovarjava naprej, mi razloži kakšno hrano daje in, da pozna trgovino Kosmatinčke, saj občasno vzame kaj od njih. Najprej opisuje težave, ki jih ima njen kuža, ko se nenadoma spomnim na svojo znanko iz Kopra, ki je po poklicu veterinarka in se ukvarja z veterinarsko akupunkturo. Gospe obljubim da bom znanko poklicala in ji posredovala kontakt. Se zahvali in odloži.

»Huh…zanimiv pogovor«, si mislim, ko odložim telefon in se nekako ne morem znebit občutka, da je problem v gospejinih težavah tudi mešanje hrane, saj mi je omenila kar nekaj različnih pasjih znamk, ki jih uporablja. Predvidevam, da mešanje hrane, če je pes nasploh bolj občutljiv ni ravno priporočljivo…ali?

Poiščem kontakt znanke Maje in jo pokličem. Ji razložim celo zadevo in jo vprašam, ali lahko gospe posredujem njen kontakt. »Hmm…Pia veš kaj, jaz bi jo prvo poslala na bioresonanco, ki bo najbolj znala pokazat na kaj je pes alergičen, ti bom posredovala kontakt svoje znanke, ki to dela ok?«, mi je odgovorila Maja.

Čez slabe pol ure, sem gospe že poslala sms, z vsemi potrebnimi podatki. Verjetno ni treba posebej razlagati, da je bila nad mojo pomočjo izredno hvaležna. Jaz, na drugi strani pa sem se počutila prav izpopolnjeno. Dober je občutek, ko lahko nekomu pomagaš. Verjetno bi me kdo vprašal.. »Ja pa Pia, kaj pa čas, ki si ga porabila za klic, pa drugi klic, pa pisanje sms-a itd..?«. Ja vem, čas je bojda zlato. Ampak jaz pravim, »več kot daš, več dobiš nazaj«.

Hočete dokaz? Evo ga…Pozno popoldne, ko se je Primož vrnil iz službe je s seboj prinesel lepo roza vrečko in gor zlato pentljo. »To je zate, no tudi zame…ampak bolje je zate oz. za Conorja«, mi reče nasmejano. Odprem in noter zagledal res čudovito, rdečo oz. švicarsko usnjeno Hunterjevo ovratnico. »Wauu….hudiča je lepa, madona to pa ni kar tako«, rečem začudeno. Pokličeva Conorja k sebi in glej ga zlomka, kot da mu je vlita.

Ovratnico nam je poslala Staša, če se spomnite, to je tista punca, ko mi je že pred tedni izredno polepšala dneve s pohvalami, kako dobre bloge pišem. Njen in moj sta sodelavca v službi in sva se spoznali dve leti nazaj na koncertu Bon Jovija v Avstriji. Mi je pred dnevi pisala, da je enkrat, ko je naročevala ovratnice za svoje pse, prejela napačno velikost in jo je lahko kar obdržala. Sedaj pa se je spomnila name oz. na Conorja.

Lepa gesta od nje mar ne ?

The post Prvi klic naše bralke in Švicar Conor appeared first on Conor's Adventure.

Ste morda že zasledili, da se zadnje čase na trgu pasje prehrane vse bolj omenja uporaba insektov?

Jaz sem o insektih prvič brala v eni izmed pasjih revij pred približno dvema, tremi meseci. To je bilo še preden sem odkrila pelete in znamko Naturavetal. Uporaba insektov v pasji prehrani se mi je zdela zanimiva, saj bojda ne povzroča alergij na hrano, sploh pa je proizvodnja slednje dosti bolj prijazna do okolja. Ne me sedaj razumet, da sem nek nor zagovornik varovanja okolja, ampak kolikor je pač v moji moči se poskušam obnašat trajnostno.

Podatek, ki je vsaj za moje pojme precej zaskrbljujoč; za kilogram mesa goveda potrebujemo bojda circa 4 kg krme, na drugi strani pa za kilogram žuželk, potrebujemo zgolj 2 kilograma krmil. Prav tako naj omenim, da za gojenje insektov ne potrebujemo gnojil in pesticidov, slednji pa proizvedejo zelo malo emisij. Žuželke se da med drugim izredno hitro vzrediti, v največjem podjetju za gojenje žuželk na svetu, nizozemskem Protix-u, vzredijo tono žuželk v zgolj 14dneh, na 20 kvadratnih metrih.

Marsikdo se sedaj verjetno sprašuje….jah, pa so žuželke sploh pravilna hranljiva vrednost za mojega psa? Po prebranem bi definitivno lahko rekla, da so beljakovine iz žuželk praktično enako kvalitetne kot iz mesa, obrok žuželk je namreč precej bogat z beljakovinami (med 37% in 63% v suhi snovi). Se pa številke precej razlikujejo glede nato, kaj žuželke jedo, za kakšno vrsto žuželk gre itd.

Okej…zakaj vam sedaj zadnjih nekaj minut nakladam o žuželkah Hja, zato, ker sva danes s Conorjem na dom od Naturavetala prejela testerček njihovih novih peletov, ki so narejeni…da prav ste ugotovili iz insektov.

Ne glede nato, kako je slednja hrana oh in sploh, pa še vedno velja, da jo mora pes imeti rad. Ampak glede nato, da bi Conor pojedel verjetno vse kaj leze in gre…niti ni bilo dvoma, da tudi slednjih peletov ne bo zmazal preden rečeš keks . In jih je res…prav komaj je čakal, da sem odprla vrečko.

Kasneje sem jih testirala še v kombinaciji z lososom (Conorjev najljubši okus) in moram rečt, da sem bila nad njegovo izbiro izredno šokirana. Kadar testiram različno pasjo hrano in poskusim ugotovit kaj mu je bolje, mu bolj diši…dam v eno pest eno in v drugo pest drugo hrano ter prepustim Conorjevi izbiri. Tokrat me je res presenetil. V štirih poizkusih (kolikor je trajal »test«), je Conor čisto vsakič izbral pest z »insekti«. Če tudi sem v zadnjem poizkusu vzela skoraj celo pest lososa, napram enemu peletu v drugi roki…je Conor izbral slednjo – insekte .

»Jah okej…ko boš odrasel, ti bova občasno privoščila insekte«, sem mu presenečeno dejala, med tem, ko se je pes oblizoval okoli gobčka. Slednji peleti so namreč primerni zgolj za odrasle pse, najin Conor pa je za zdaj še na hrani za mladičke.

Edin dokaj morda »negativen« vidik uporaba insektov v pasji prehrani je za zdaj morda cena, saj je slednja hrana za kakih 20% dražja od »običajno mesne« hrane. Po drugi strani je pa res, da če imate psa, ki je alergičen na 101 zadevo (če malce pretiravam), je slednja izbira definitivno za premislit .

Če koga zanima več o temi insekti v pasji prehrani:

• Insect Meal in Dog Food
• Insect-based food ‘better for pets than top steak’
• Žuželke v prehrani psov – tabu ali prihodnost?
• Veterinarji na krožnik mačk in psov postavljajo žuželke

The post Testiranje peletov iz insektov appeared first on Conor's Adventure.

Običajno smo v začetku leta vsi pridni. Sej veste novoletne zaobljube, pa začnemo telovadit, pazimo kaj jemo, pa zgodaj se vstajamo itd.. Skratka probamo biti pridni in produktivni kolikor je le možno. Aha veš kje…letos sem jaz že prvi delaven teden pogorela na polni črti.

Danes sem imela sestanek s svojo računovodkinjo v Kopru in gladko sem prespala jutranjo budilko ob 6.30 in odprla oči šele dobro uro kasneje. Najbolj je zaradi moje »zaspanosti« nasrkal Conor, saj je dobil zgolj 10 min sprehod, nato pa je mogel eno uro preždet v avtu med tem, ko sem jaz z računovodkinjo urejala vse stvari v zvezi z mojim s.p-jem.

Glede nato, da pes že dolgo ni bil v mestu, sem si rekla, ajde…ga vzamem s seboj. Njegov transportni boks spet ni tako mali in psu je v njem dokaj udobno. Ko sem prišla po dobri uri spet k avtu in odprla prtljažnik, iskreno nisem dobila občutka, da je Conorju v tem času kaj manjkalo. Pogledal me je v stilu »ohh..si že nazaj« in skočil iz avta.

Odpravila sva se v mesto in vmes malce vadila hojo na popuščenem povodcu, pa hojo v položaju poleg, kot tudi hojo čez cesto. Ne vem, če sem vam že omenila, ampak Conorja imamo naučenega, da se vsakič, ko pridemo do ceste usede. Žal še tega ne počne sam od sebe, ampak mu moramo vsakič zaklicati »cesta«, nakar se takoj usede in počaka, dokler ne prečkamo ceste.

Čeprav v zadnjih mesecih v mesto s Conorjem ne zahajamo ravno pogosto, mu hoja na popuščenem povodcu ne dela nobenih težav. Se pa seveda opazi, da pes v mestu ni popolnoma sproščen, saj ga hitro zmoti kakšen kolesar, ali več ljudi na kupu, da o golobih sploh ne govorim. Golobi so verjetno edina stvar, ki Conorja resnično »mantrajo«, če se lahko tako izrazim. Če bi bilo po njegovo bi jih neprestano preganjal. Ampak zanimivo, da galebe in drugo perjad pa pusti pri miru. Če ne drugega potem veva, da z njim v Benetke verjetno ni pametno iti…haha

Po urci sprehajanja po Kopru sva se odpravila nazaj proti avtu. Na trenutke se nisem mogla znebiti občutka, da naju nekateri ljudje prav opazujejo oz. se drugi od naju odmikajo. Isto se mi je dober teden nazaj zgodilo v Mariboru, ko sva se s Primožem sprehajala po parku. Nisem se mogla znebit občutka, da folk buli v naju oz. v Conorja. Parkrat se je celo zgodilo, da so se ljudje ustavili in počakali, da smo šli mimo ter nato nadaljevali svojo pot. Ob takšnih situacijah se nehote vprašam, ali Conor zgleda tako strašno, kar se mi zdi skoraj nemogoče, ker pes meni niti malo ne izgleda agresiven. Ali pa velja belgijec v javnosti za nevarno pasmo, ki »grize vse povprek«. Ne vem…meni se zdi to v vsakem primeru smešno in absurdno…

Zvečer smo se vsi trije, kot prava družina odpravili v naš nov home gym. Če se spomnite, sem pred dnevi govorila o tem, da sva čez praznike s Primožem preuredila podstrešje v domač fitnes. Prej popolnoma golo in malce »zapuščeno« podstrešje, danes izgleda popolnoma drugače.

Tudi Conorju je bilo očitno všeč, saj je veselo skakal po prostoru gor in dol. Nato se je zleknil poleg mene na tla in me opazoval med tem, ko sem telovadila. Vsake toliko časa je prišel do mene, češ »čohaj me«. Lahko si mislite, koliko sem imela miru med telovadbo…haha… No še sreča, da imamo za takšne priložnosti goveje žvečilke (posušena koža glave goveda) od Naturavetal-a. Pes je bil srečen, midva pa tudi, saj sva lahko v miru dokončala trening.

The post Obisk Kopra in prva »skupna« telovadba appeared first on Conor's Adventure.

Pismo ta teden sem spet prešpricala dva dni pisanja bloga….ampak sej veste kaj vedno rečem. Če se ne zgodi nič konkretnega, kaj bi vas mantrala s suhoparnim opisovanjem dolgočasnega dnevnega dogajanja .

No…nekaj pa se je vseeno zgodilo….prišla je hranaaa .

Kot rečeno je včeraj prišla nova pošiljka peletov. Tokratnega paketa sva bila verjetno bolj kot Conor vesela midva s Primožem, saj smo končno naročili in tudi dobili večje pelete, kar pomeni lažje in bolj praktično treniranje.

Glede na pretirano rast in hitro pridobivanje teže Conorja (če se še spomnite, sem pred dnevi »jamrala«, da malecki noro raste in pridobiva na teži), sva se tokrat odločila, da mu bova začela količino hrane res striktno odmerjati. Na dnevni bazi bo dobil maksimalno 450 g, ki jo bomo razdelili na več obrokov in sicer 2x 150 g zjutraj in zvečer, ter preostalih 150 g v obliki priboljškov med treningom. Bomo videli, ali bo gospodič kljub rednemu odmerjanju in tehtanju hrane še vedno noro rasel in pridobival na teži .

Iskreno…sej mi je malce noro, da se okoli hranjenja Conorja dela takšen halo, pa da se mu hrana tehta itd… Ampak, pismo…kot sem že dejala večkrat, res si ne želim, da bi zaradi prehitre rasti imeli z njim kdaj kakšne zdravstvene probleme.

Poleg omenjenih večjih peletov, sva s Primožem tokrat naročila tudi t.i. »paket žvečilk« oz. Canis Plus posušene kože glave goveda. Tisti, ki nas berete sproti se morda še spomnite, da odkar je Conor kot še čisto miceni mladiček po glodanju bikovke dobil drisko, sva se raznim podobnim suhim žvečilkam nekako izogibala. Brala sem, da je ogromno teh žvečilk, ki so narejene iz kosti, kože in drugih delov živali prevlečena z raznimi umetnimi snovmi in kemikalijami (za večjo obstojnost), ki psu prej škodijo kot koristijo.

Do sedaj smo za Conorjevo žvečenje in preganjanje dolgčasa uporabljali navadne goveje kosti ali pa sirovo palčko (več o tem sem pisala tukaj), ker pa smo s hrano Naturavetal res izjemno zadovoljni, sva si s Primožem rekla…pismo, morda pa bodo njihove na zraku sušene žvečilke Conorju ustrezale. 

No…to je tudi razlog, da o vsem skupaj pišem danes, saj me je zanimalo ali bo imel Conor po včerajšnjem žvečenju kakšno reakcijo. In je ni bilo…juhu….

Glede nato, da je danes dobil še eno, resnično upam, da ne bo jutri kakšne reakcije . Danes sva ga namreč prvič pustila 5 ur samega v zunanjem boksu, med tem, ko sva odšla po raznih opravkih v Koper. Kakor koli že, če bo kaj novega vam sporočim…za zdaj izgleda vse ok .

The post Top Shit žvečilka ❤ in nova pošiljka Naturavetala appeared first on Conor's Adventure.

»Ooo shit…27,1 kg…2 kg v dobrih 14ih dneh!! To pa ni ok…«, sem se prijela za glavo, ko sem danes popoldne stehtala Conorja. »Da vidimo koliko si še zrasel od zadnjega merjenja v začetku oktobra«, sem vzela pest peletov in mu jih nastavila na stol, da je pes stal pri miru med tem, ko sem ga izmerila. »Ooo bad…dobrih 64 cm…pismo Primož kaj to je normalno?? 2 cm v tako kratkem času…«, sem zaskrbljeno pobulila v merilni trak šiviljskega metra.

»Jao Pia kaj spet kompliciraš….mogoče je pa res malce preveč rejen….sej veš, da belgijci, so že v osnovi bolj vitki…in Conor definitivno ne sodi v to kategorijo, si pomislila, da ga malo preveč futraš«, me je okaral dragi.

Če se spomnite sem že pred časom pisala (TUKAJ), da ima lahko prehitra rast psa negativne vplive na rast kosti in sklepov. Jaz resnično upam, da naju v prihodnosti ne bo »površnost« pri hranjenju stala zdravja Conorja, saj se še vedno dogaja, da dnevno dobi kakšnih 50-100 g peletov preveč.

Poln lonček peletov znaša 340 g. Conor bi moral dnevno dobivat okoli 450-480 g, kar pomeni en lonček in ena tretjina. Ampak v praksi izgleda naše hranjenje nekako takole, en dan je en lonček in pol, drugi dan lonček in dobra polovica, potem kdaj dobi še kakšnega piščanca, pa BARF hrano in smo hitro na prevelikem vnosu…in hitro rastočem ter lepo »rejenem« psu .

Skratka od jutri naprej brez pardona….psu se bo začelo pelete redno vagati in v primeru kakšnih dodatkov (piščanec, BARF itd), bo pač dobil manj peletov. Res si namreč ne želim, da bi kdaj obžalovala najino površnost pri hranjenju .

Sej iskreno, se ne bi toliko obremenjevala s tem, če ne bi bil pes pri svoji starosti (ni še dopolnil 7 mesecev) že tako velik (končna višina samca belgijca je namreč med 61 in 66 cm). Očitno mu nova hrana Naturavetal izjemno odgovarja in je ves strah, da bi pes po njej shujšal odveč. Poznam namreč nekaj primerov, ko so psi po prehodu iz briketov na pelete shujšali….zato sem ga tudi šla danes tehtat, saj me je zanimalo kakšna je situacija pri nas .

Drugače pa sem vam še »dolžna« končno poročilo glede omenjenih peletov. Kot že rečeno pred 14imi dnevi, je za zdaj vse super, pes jih naravnost obožuje (kot je vidno na fotki). Conor ni imel nobenih problemov pri prehodu iz briketov Platinum na pelete.

Edina razlika ki jo trenutno opazim, je morda barva kakca, ki je precej svetlejša (svetlo rjava-bež), ampak glede nato, da so peleti v primerjavi s prejšnjo hrano tudi precej svetlejši…je to verjetno normalno. No, verjetno ima na izgled kakca tudi vpliv pridelava peletov Naturavetal, ki je (kot sem o tem že pisala TUKAJ) precej drugačna od briketov. Ampak ok….vseeno nisem veterinar ali kakšen drug ekspert za pasjo hrano, zgolj logično razmišljam, da me ne bi kdo narobe razumel .

Skratka, da potegnem črto….odločitev za slednje pelete se je izkazala kot pravilna in upam tudi kot dokončna. Sama resnično nisem pristaš nenehnega testiranja različne pasje hrane.

Edino kaj velja omeniti, če se bo kdo izmed vas tudi odločil za njih (mimogrede imajo odličen costumer service v smislu svetovanja)….prosim bodite izredno previdni pri izbiri velikosti peletov, ki jih naročate, saj sem sama bila izredno nepazljiva in sem namesto velikih naročila majhne, ki pa so v našem primeru, ko Conorja še vedno dosti hranimo iz roke (npr. med treningom) resnično neprimerni .

The post Najin »požrešno-debeli« pes 🐷 in izkušnja s peleti Naturavetal appeared first on Conor's Adventure.

Tak…pa smo zamenjali. Hrano mislim. In Conor je naravnost navdušen nad njo. Mi pa tudi, ker je posledično med samimi treningi bolj aktiven in motiviran.  

Če se morda spomnite, sem TUKAJ pisala o tem, da si želim malce bolj »aktivno« malino…v smislu, da med samimi treningi pokaže več energičnosti . No evo, sedaj bi lahko rekla, da je to, to.

Conorju peleti Naturavetal noro dišijo. Kar niti ni tako čudno, če se malce poglobimo v njihov način izdelave.

Ne vem če ste vedeli, ampak razlika med peleti in briketi je precejšnja, tako v njihovem načinu pridelave, kot tudi v samem načinu prebavljanja:

Pri peletih, potem, ko se vse sestavine posušijo, zmeljejo in zmešajo z vodo, se v t.i. peletirki pod velikim pritiskom stisnejo skozi izvrtine v stene bobna. Pri tem pride do segrevanja (med 45°C in 74°C), pa še to zgolj za kratek čas.

Zaradi načina pridelave (nizke temperature) se v peletih ohranijo vsi vitamini, minerali, kot tudi olja in jih ni potrebno dodajati umetno.

Popolnoma drugačna zgodba je pri proizvodnji briketov oz. ekstrudirani hrani, kjer se suhe sestavine zmeša in zmelje ter se jih nato z mokrimi sestavinami oblikuje v testo. Ta masa se nato nekaj časa kuha na 150 °C, stroj nato iz nje oblikuje brikete (kroglice, ribice, blazinice..itd.), na koncu pa se sveži briketi še približno 20 min sušijo na 200 °C.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se tekom proizvodnega procesa iz briketov izgubijo številne hranilne snovi, ki jih je treba naknadno dodati v obliki sintetičnih dodatkov (vitamini, maščobe, minerali) in konzervansov (za daljšo obstojnost).

Zaradi načine pridelave so peleti ne zgolj bolj hranljivi, temveč se tudi optimalneje prebavljajo. Briketi se namreč v želodcu napihnejo, lebdijo in nato hitro razpadejo. Peleti na drugi strani pa ne povzročajo napihnjenosti želodca, prebavljajo se počasi in enakomerno.

Skratka če potegnem črto, vsaj kaj se mene tiče, res ne vidim razloga, da bi se v prihodnje sploh kadar koli vračali nazaj na brikete. No razen v primeru, če se na dolgi rok ne bi izkazali kot optimalna rešitev za Conorja. Poznam namreč kar nekaj primerov, kjer so psi na peletih shujšali oz. jim kakor koli drugače niso odgovarjali (alergije, driska itd.)

Kakor koli že, bomo v  naslednjih tednih videli kako in kaj. Za zdaj po par dnevih počasnega prehoda na Naturavetal pelete (zjutraj hranimo še s hrano Platinum, popoldne pa zgolj s peleti) izgleda vse super.

Edino na tem mestu imam eno pripombo oz. opozorilo, za vse, ki morda tudi razmišljate, da bi »prešaltali« na pelete Naturavetal. Bodite izredno pozorni pri naročanju, saj imajo na za mladiče (okus piščanec) na razpolago velike in male pelete. Mi smo bili na žalost pri naročanju precej površni in smo prvo 5 kg naročilo piščanca prejeli v obliki malih peletov, ki pa so v primerjavi z velikimi (te, ki smo testirali) med samim treningom resnično ne praktični .

Ampak ok…vemo za drugič .

…aja…morda, še spletni viri, če koga zanima več o postopku proizvodnje briketov ali peletov :

• Kateri briketi so najboljši za psa?
• What is cold pressed dog food?
• Hladno stiskana hrana za pse? Da ali ne?
• Zakaj so hladno stiskani peleti bolj zdravi od ekstrudiranih briketov?
• Revij Kužek, št. 4/2020; Vse česar niste vedeli o suhi pasji hrani, str. 12-13

The post Ko zamenjaš hrano in se pes »spremeni« appeared first on Conor's Adventure.